Arhiv za kategorijo 'fojter'.
Gobova pašteta

Sem zadnjič na mail dobil Gozdarsko kuharsko knjigo, kjer je ogromno receptov za pripravo jedi iz sestavin, zraslih v gozdu. Čeprav sam ne kuham (je moja žena prava mojstrica) se kdaj pa kdaj tudi sam odločim kaj narediti. Včasih je svojega partnerja potrebno malo presenetiti in pocartati. Je pa res, da velikokrat kuhava skupaj. Jaz režem, lupim, sekljam, se jočem ob čebuli in kdaj kaj na skrivaj pojem, ona pa vse to “fkup” nameče, da jako diši po naši kuhinji. Še kužika začne delati prevale, ker upa, da bo kaj vstran dobila. O tem, kako je dobro pa sploh nima smisla izgubljati besed.

S hčerko velikokrat kar ploskava od veselja in verjamem, da naju je prav lepo gledati, ko vsa navdušena in s takim… takim, ma s takim veseljem, radostjo in užitkom ”pospravljava” vso pripravljeno jed. Kot Jamie Oliver z neko posebno mešanico strasti kuha, tako midva (pa tudi moja frojlan ni izjema) strastno uživava v trenutkih hranjenja. No, pa da se vrnem na knjigo. Fajn recepti. Zdijo se okusni. Pa še preprosti, da kar kličejo po izdelavi. In med mnogimi je tudi recept za pripravo gobove paštete. Saj vem, da v pašteto mečejo marsikaj in da je skoraj bolje ne vedeti, kaj. A izgleda, da imam rad prav tisto “marsikaj”. Hudič, ko je pa dobro. Nič. Gobova pašteta.

Za 10 oseb potrebujemo 50 % gob (500 – 700 g), 30 % piščančjega mesa (1 hrbet, 2 bedri, lahko tudi do 300 g piščančjih jeter), 20 % čebule (2 – 3 veliki čebuli), 50 – 100 g pečene slanine ali slanine hamburger, 1 žlico sladke rdeče paprike, 3 stroke sesekljanega česna, 1 žlico gorčice, 1 žlico majoneze, poper, sol, 1 žlico začinke, timijan in majaron.

Že sliši se dobro in priznam, da mi sline kar same poplesujejo v ustih in dražijo jezične okušalne brbončice, kar povzroča še večji naval sline. Ups, skoraj so pobegnile iz ustne votline. Bo potrebna močna koncentracija, da se to ne zgodi. Ja, hrana je definitivno moja večjih slabosti. Zelo, zelo težko (če sploh) se ji upiram. Dobro, gremo na pripravo.

Gobe očistimo, operemo in narežemo na lističe. Čebulo na drobno sesekljamo in jo na olju pražimo toliko časa, da postekleni in porumeni. Dodamo narezano slanino in malo popražimo. Dodamo gobe in popražimo, da izpari sok. Na koncu praženja dodamo papriko, česen, timijan, sol, začinko, majaron in poper. Zmes dobro remešamo in ohladimo. Meso skuhamo do mehkega. Skuhamo tudi piščančja jetra, a jih ne smemo soliti. Ohlajeno meso razkoščičimo in narežemo na manjše kose. Dodamo žlico gorčice in majoneze in zmešamo. Obe masi stresemo skupaj, dobro premešamo in z električnim mešalnikom zelo na drobno sesekljamo. Maso ohladimo in po potrebi dodatno začinimo. Voila. Ponudimo, pač po želji in si privoščimo trenutek blaženosti. Blaženosti pregrešnih okusov, ki se mešajo v naših ustih in blaženosti zadovoljstva, ker nam je uspelo.

Uživajte.

P.S.

Kot “mladič” sem imel najraje Gavrilovićevo jetrno :)

Huh, še posebej je “sedla” na morju, namazana na sveži kruh, ki ga je ata malo pred tem prinesel iz trgovine. Zraven pa še narezan in posoljen paradižnik. Mljask.

  • Share/Bookmark
Moje najljubše…

Ni še dolgo tega, kar sem bral članek o bananah in si pri sebi naredil lestvico meni najljubšega sadja. Prvo mesto so prepričljivo zasedle jagode. Sledile so banane, pa češnje, borovnice in marelice. Mojih najljubših pet, čeprav se z veseljem posladkam tudi z ostalim sadjem. Grozdje (tega sem včasih v velikih količinah tudi po grlu zlil), pa slive (tudi njih sem v tekočem stanju rad vrgel na zobek), pomaranče, smokve (ki so za las zgrešile prvo peterko). In breskve. A petek – dan za metek je bil idealen za… jagode.

Jagode

Jagode – No.1

No, malce sem imel sreče, saj jih je nabral in prinesel moj ata. Iz jagodne dežele. 2 EUR za kilo. Morda komu čudno, morda smešno toda meni najljubše so “zmučkane”. Malce sladkane. Z dodatkom sladoleda. Požrtija se je pričela. Zunaj sodni dan. Lije kot iz škafa. V varnem zavetju hiške opazujem to divjo igro narave in se sladkam z “rubini”.

Nevihta

Lije kot iz škafa

Kaj č’mo. Bil sem lačen. Lačen jagod. In naredil sem si pojedino. Zdi se, da je zaradi mojega, prav nesramnega uživanja “oni zgoraj” popolnoma ponorel. Bliskal in grmel, kot štirje jezdeci apokalipse. Z navihanim nasmeškom in pogledom izpod obrvi sem dejal: Sorry stari, tote so moje.

Jagode in sladoled

Moje, moje, moje…

Okušalne brbončice so med tem pohotno poplesavale in v ritmu lambade v svoj objem privabljale novo zvrhano žlico sladke opojnosti. In glej ga zlomka. Pri zadnji žlici je svoj bes umiril tudi gospod nad nami. Aleluja.

Jaz

Jagoda z jagodo :P

  • Share/Bookmark
Kavica

Pravijo, da je vse enkrat prvič. In jaz pri tem nisem nobena izjema. Zakaj pravim (pišem) to? Namreč na spletni strani časopisa Večer, sem zasledil (vsaj zame kot zapriseženega kafetarja) zanimivo novico o kavi, ki sem jo skopiral (prvič) in priložil temu blogu. Predvsem o njenih (ne)zdravilnih učinkih na naše telo. Zavedam se, da se v današnjem svetu vsi na vse načine borijo za svoj vsakdanji kruhek, kar posledično lahko privede do tega, da nam bodo počasi še mišje strupe skušali prodati kot nekaj, kar bo blagodejno vplivalo na naš telešček. A kot “odvisniku” mi pride prav vsak izgovor, katerega se bom potem držal kot pijan plota. Še posebej, če za besedami stoji kakšen “dohtar”. No, pa da ne bom preveč dolgovezil, prilagam del članka, ki ga lahko v celoti preberete v izdaji revije 7D iz prejšnjega tedna. Heh, se počutim kot njihov kolporter :) ))
kavica
Medicina v preteklosti nikoli ni imela kakih evforičnih pogledov na to pijačo. Prej nasprotno. Veljalo je, da kava škoduje srčno-žilnemu sistemu in da ni pretirano zdrava pijača. Šele v zadnjem desetletju se kar kopičijo podatki o medicinsko blagohotnih učinkih te nepogrešljive družabne pijače. Nekateri zdravniki v ZDA so pričeli govoriti celo o univerzalnem zdravilu zoper vse možne tegobe. Je torej zdravju škodljiva ali pa je resnično celo zdravilna?

Črno-belega odgovora kajpak ni. Zrno kavovca vsebuje številne naravne sestavine, ki jih je mogoče uvrstiti med zdravilne. A zrno vsebuje tudi številne naravne učinkovine, ki so lahko strupene. Z njimi se zrno varuje pred naravnimi sovražniki. Toda če z dnevnimi odmerki kave ne pretiravamo, potlej se odgovor nagiba k sodbi, da utegne biti kava zdravju prijazna pijača. Številne raziskave kažejo, da redno uživanje razumnih odmerkov kave bistveno zniža verjetnost za nastanek Parkinsonove bolezni, za četrtino zniža tveganje za nastanek raka na debelem črevesu in celo za polovico možnost nastanka žolčnih kamnov…

Ah ja, z nasmehom na ustnicah počasi srkam kavico in se v danem trenutku počutim veliko bolj zdravo. Zdaj pobožno čakam, da kaj podobnega ugotovijo in napišejo še za cigarete…

  • Share/Bookmark
Sladko, slano, seksi

Hmm…, oziroma bolje mmm. Sladko, slano, povrhu pa še preklemano seksi. Genijalno in neverjetno preprosto. Strastno. Polno. S stilom.

Da ne bo pomote. Govorimo o solati. Kombinaciji sladkih fig, slanega pršuta in mlečne mocarele. S pikico na i – medeno polivko. Najprej se lotimo fig, ki jih križno zarežemo, toda ne do konca. Nato s palci in kazalci stisnemo spodnji del fige, da se izboči notranjost. S tem omogočimo, da se s polivko prepoji sama sredica fige (hmm, misli mi kar same bezljajo nekam drugam). Ko opravimo s stiskanjem spodnjega dela, fige zložimo na krožnik, jih prepletemo s pršutom (najbolje 1 rezina na figo), dodamo nekaj rezin mocarele, počez natrgamo malo zelene ali vijolične bazilike in vse skupaj pokapljamo z medeno polivko. Le to pripravimo tako, da v skledi stepemo oljčno olje, limonin sok, žlico dobrega medu, sol in sveže mlet trdilec, pardon, črn poper. Mlaskanje, cmokanje, grizljanje in predvsem uživanje se lahko prične. Ne bo odveč, če bo na voljo malce več kruha, da na koncu pomažete sokove. Namesto kruha lahko pomažete tudi s prstki in jih s poželjivostjo v očeh ponudite…

Ups, to je pa že druga zgodba.
Kakorkoli, s kruhom ali prstki, dober tek!

fige.jpg

  • Share/Bookmark