Če se po jutru dan pozna

Če se po jutru dan pozna, sem jaz jutranje znake očitno nekje spregledal. Hmm, morda je krivo to, da se je moj petkov dan končal šele v soboto. Zjutraj. Nekje ob treh. Kar sploh ni bilo dobro, saj sem ob devetih začel biti prvo tekmo playoffa košarke na vozičkih v Laškem. Bi se pa ob tej priložnosti zahvalil prijatelju Davidu za  vztrajno klicanje. Sem bil na dobri poti, da vso zadevo popolnoma spokojno prespim. Brez slabe vesti, ki je prav tako kot jaz na ves glas smrčala. Rezultate bom raje zamolčal, vsa stvar pa se je končala nekje ob štirih popoldne. Ravno dovolj, da sem opravil “dve kitici” globoke meditacije v domači postelji. Ki je roko na srce  pasala kot ata na mamo.

Svež in z novimi močmi ter opremljen z vsemi potrebnimi navijaškimi rekviziti (beri šal, zastava in dobra volja), sem se počasi odpravil proti mariborskemu svetemu hramu – Ljudskemu vrtu. Slovenija se je podajala v boj za prepotrebne točke z nekdanjim težkašem nogometne igre. Ki pa je zadnja leta postal bolj “postan prdec”, kot pa nevarna zver, ki požira vse pred seboj.

In šlo je res počasi. Malce povečan promet v centru Maribora = nočna mora v Ulici brestov. Še dobro, da sem šel “na pot” debelo uro pred pričetkom tekme. Jeza je že močno trkala na vrata in za trenutek so se mi Čeheci prav zasmilili. Sem bil prepričan, da jih ravnokar pošilja v PM vsaj tisoč šoferjev. Presenetljivo hitro, ter seveda s kančkom iznajdljivosti, sem našel parkirni prostor, poklical brata in ateja, s katerima tvorimo super navijaško trojko in se, spet počasi, odpravil pred vrata mariborske svetinje.

jaz - navijač

Naenkrat mi je na ustnicah zaplesal nasmešek in oči so se zarosile. Če rečem, da zaradi tega kar je ležalo tam na sredi ceste, si boste gotovo mislili: “Ta pa resnično premalo spi. Ležalo…kaj? V tem vrvežu? Naga baba, prebutani Čehi, polna gajba Laškega? Kaj?” No, nič kaj takega…. Le 50 EUR mimo katerih so ljudje hodili kot Mujo v tistem vicu o Nemčiji in denarju na cesti, ki ga je potrebno le pobrati. In ko je naletel na 10 mark, ki so ležale na tleh, se je odločil, da prvi dan že ne bo delal. Jaz, kot priden Slovenec, sem se tej Mujotovi skušnjavi uprl. In kot še bolj priden Štajerc raje hitro poiskal – prvi šank. Vse ostalo je zgodovina in s tistim o jutru, po katerem se dan pozna me tudi več ne bodo “fojtrali”.

Češka - navijači

P.S.

Čehi se lahko zahvalijo samo teti Fortuni, da jih “podalpski palčki” niso naučili kozjih molitvic.
Slovenija gre naprej!

Češka - navijači

  • Share/Bookmark
 
Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !