Hmm…, že 10 dni mirim svoje živčke, še bolj pa razum. Nekako mi ne gre v glavo, da sem postal del kolektivne krivde in posledično kazni enega človeka, ki v osnovi ni bil ničesar kriv. Krivi so bili oni, ki bi morali poskrbeti, da do neljubega dogodka ne bi prišlo. Vendar je najlažje nič narediti, po možnosti “pravično” in za svoj ranjen ego kaznovati grešnega kozla. Z njim pa vso ostalo “rogovje”, ki se bo prikazalo. Ne, v “toti hiši” se ne bo meketalo drugače, kot po naše. Rečeno – storjeno. Zdaj vsi meketamo onim pred nami točno v rit. Gre pa nekako tako:
Daj stari malo se vmakni, kaj nea vidiš da nič nea vidim. Čuj, kaj si prdno? Mater, še zagifto nas boš. Kaj si te žr, da take pulfere spušaš? Da si nebi kiri čika vžgau. Smo kuj v ojgni. Niti spizdit nea mormo nikam. Ja pr pizdi, kam so nas te to dali. Oni je žogo v nogo dobo, te pa so mu mogli neki gnar dati, zaj smo pa te kuj fsi krivi. Čuj stari, kaj se te tebi zdi toto prau? Glej kaka baba je tam. Daj fsedi se dol no. Glej gol bo! Vsedi se dol idiot zagamani. Kaj bom celi cajt toto tvojo rit fsrano gleo. Nea morm več. Grem domu. Daj stari nea seri. Se te ni tak hudo. Pa še zastojn nas not spustijo. Toti zastojn si naj kuj v rit ftaknejo. Že ptičeki s Križmanom fkup čifkajo, kaj čifkajo, zaj že lajajo, da bi za nas vozeke mogo bit en posebni plac. Kaj te naj tukaj. Onega v rit gleam, pa voham kake sere. Mam svojih puno, nea rabim še njegovih. Scat tudi nea morm it, ker je fse neki doli v pizdi materni, te pa gor nem več prišo. Predn bom kirega našo, da me gor porine bo Maribor že drugo tekmo špilo. Pa še scat je začelo, tak da niti dol nea morm, ker se toti obroči na vozeki fejst drsijo ko so mokri. In si bom za toti “zastojn” bučo razbiu. Te jih bojo pa spet ene same lape, kak jih je invalid zajebo, ker jih je tožo. Kam nas bojo TE dali? Na Piramido, pa dalnoglede v roke, na stadion pa table “Pesom in invalidom vstop prepovedan”, ali kaj!? Ki te jas živim!? Ti mi reči, je to Evropa. Smo se za to borili? Kaj me te zaj oni odzadi … Kaj je? Kaj me te rivleš? Kaj me nea viiš? Se te nisn jebeni palček Smuk! Si mi iz taške odzadi kaj vun fkrau? Pubec, roke ti poterem, če si mi kaj spizdo. Pazi, pazi, Pavlović daj…, daj…, podaj… DOL SE FSEDI HEPAN PRTIŠJENI, kaj si telebajsek… glej ga…fakera mi je pokazo. Joža, kamen mi prinesi, da mu ga v glavo fuknem. Nea morm več. Se te to ni fuzbal. Še enega gola nisn vio, te mi oni rit skozi kaže, ko da sn peder, pa me tisti od zadi porivle, spet ko da sn peder, zaradi totega tu bi marelo rabo… kaj je, kaj me že spet zijaš…scat me tiši, zaj pa se naj samo še vžge. Te pa smo vriti. Ja te pa bojo oni vidli kako napako so naredli, ko so nas sem gor dali. Ko nas bo skurlo ko male pišeke. Te bojo pa govorli, kak je blo za invalide poskrbleno. Ja, ko v Dahauvi. F peč z njimi. Kak me raspizdi ko f cajtngah tak lepo govorijo, pa rožice sadijo, nam pa razlagajo, kak je oni krif, ko jih je tožo in da zaj za našo varnost skrbijo. Kurc pa varnost. Na tribuni, če sploh pridem gor, me dajo čisto v ek. Vidim tak nič nea. Same riti. Če bi bla fsaj še kaka babja. Ja boš ja, kuj pozabi. Samo molim boga, da se nebo ki kaj vžgalo ali pa da se nebi kaj začelo dol podirati. Te bo panika, mi pa ko v mišolofki. O kakem stampedi ludekof pa niti nea mislim. Samo mi še to fali. Da me potancajo do smrti. Že kuj vidim naslou f cajtngah: Vmr s šuhom v lapah. Če pa že fse to preživim, me pa čaka še smrtna vožja s “Triglava”. Kaj pa te ti praviš? Kaj te jaz vem…
Zgodbica je napol-resnična. Dogajanje je postavljeno na nogometni stadion v Mariboru. Glavni igralci so gledalci-invalidi na vozičkih. Režija pod vodstvom Uprave kluba. Zakaj je temu tako je opisano v zgodbici. Zakaj smo kaznovani vsi? Tega pa ne vem. Mogoče mi bodo znali razložiti člani Uprave NK Maribor, morda gospod poslovni direktor Bojan Ban, morda gospod predsednik Drago Cotar ali pa celo legenda slovenskega nogometa, sam gospod športni direktor Zlatko Zahovič. Morda! Na zadnje sva se prav lepo pozdravila na festivalu Lent.
Pa hvala za… in na svidenje!








