Arhiv za Junij, 2008
Parabasket 2008

Hmm…, saj človek ne more verjet, kako čas beži. Malo tu, malo tam, obrat za 180 stopinj in že je deset let mimo kot bi pihnil. In kar naenkrat…

Kaj pri hudiču pa zdaj pišem? Začnimo znova.

Vse ljubitelje košarke vabim v soboto 28.06. in nedeljo 29.06.2008 na tradicionalni, jubilejni 10. mednarodni košarkarski turnir na invalidskih vozičkih, imenovan Parabasket (tako, zdaj vete kaj ta beseda pomeni), ki se bo odvijal v dvorani Tabor v Mariboru, posvečen Dnevu državnosti, ki je sicer že za nami, vendar nismo mi krivi, ker datumi padejo tako da nas vedno zajebejo. Pa vseeno. Pridite, poglejte, navijajte in odidite. Saj ne! Zafrkavam! Počakajte da vam dam avtogram, mi plačajte kavo in potem odidite. No če se kdo vpraša, če takšna košarka tudi obstaja, naj povem, da verjetno potem že, če se jaz in moji prijatelji ukvarjamo z njo. Ponavadi zgleda sicer malce smešno, tudi žogo si tu pa tam podamo, malo odbijamo v tla, pa za publiko se včasih stepemo. Pač po Štajersko. Na tradicijo dosti damo. Drugače smo pa sami “vredi pubeci, puni živleja”. In včasih se potrudimo dat kakšen koš. Da je bolj veselo. Kakšna bi pa bila košarka brez košev. Mislim! Ker pa ne bi bili radi sredi polne dvorane sami, smo se odločili, da v goste povabimo še Avstrijce. Njim bomo pred vstopom v dvorano pregledali potne liste. Naj vidijo kako smo se v času EP-ja v nogometu počutili mi. Ker vemo, da imajo Avstrijci nekako prirojen strah pred Hrvati, smo povabili še Zagrebčane. Same pristne purgerje iz Hercegovine. Smo se bali, da bojo le ti pogrešali svoje “zemljake” iz Bosne in smo si rekli: nič tudi oni morajo biti tu. Saj Maribor ni Mostar, se bodo že “zbogali”. Tisti, ki nismo tako dobri pri “toti” košarki igramo za Maribor, vsi drugi pa za državno reprezentanco Slovenije (joj kak jih bojo na igrišči fasali - tradicija - a jebi ga), katera bo tudi v našem lepem mestu. Ker pa potrebujemo še zmagovalca turnirja, da se mi med sabo ne tepemo preveč za prvo mesto je povabilo prejela in se nanj odzvala še profesionalna ekipa iz Italije. Sami super fantje. Slobo, Izo in Ante še najbolj. Druge Italijane pa bolj slabo poznam. Nekak čudno govorijo. Jih ne razumem ravno najbolje. Drugi dan me zaradi njih od mahanja roke bolijo. Pomislili smo tudi na moški del občinstva in samo za njih v goste povabili še žensko ekipo na vozičkih - Bambine iz Sarajeva. Babnce bomo v soboto ob 18.00 uri pomešali med ekipi mariborskih podjetnikov in svetnikov, da bodo lahko sami ugotovili kdo je močnejši. Pardon – spretnejši. Veselo bo. Pridite.

 P.S.

Jedačo in pijačo si pa le sami prinesite. Pa še kakšen sendvič zame. Bom lačen.

Lep pozdrav do videnja in snidenja v soboto. In nedeljo. Potem pa lahko malo še na Lent festivalu ostanete. In če se bo to zgodilo, vas moram obvezno tisto od Alfija naučiti:

Nad mestom Pohorje stoji,
vsi hribčki so vinogradi
in trta, ki že 400 let tam na Lentu…

Ehh, saj se samo hecam. Kdo se bo pri taki vročini še učil. Zato pa so zdaj počitnice. Pametne glave že vedo kaj delajo. Kakorkoli - se vidimo!

Dokaz, da košarka na invalidskih vozičkih res obstaja marker.png

 untitled-21.jpg

Poziranje in akcija

img_4265.JPG

Slovenski film na DVD-ju

Hmm…, medtem ko Srbi dobesedno vržejo na DVD skoraj vse svoje filme (tako zmazke, kot dobre), ki jih premorejo, mi jim pa pri tem pridno in bratsko pomagamo, je situacija pri nas malce drugačna. Premikat se morajo gore, da naši distributerji dajo kakšen slovenski film na DVD in ga ponudijo slovenskemu kupcu. V čem je problem? Kakovost slovenskih filmov? Je kupcev premalo? So stroški izdaje preveliki? Ali je kaj v zvezi z avtorstvom? Glede srbskih filmov na DVD-ju je najbolj smešno to, da velikokrat naletiš v trgovini na isti film, ki je bil izdelan v Srbiji in ga prodajajo tudi pri nas, drugi pa je bil izdelan pri nas in ga prodajajo samo za nas. A glej ga zlomka. Cena izdanega pri nas je še enkrat večja, kot tistega izdanega v Srbiji. icon_nevem.gif Kako srbskim proizvajalcem in distributerjem to s ceno uspe? Sploh imajo pokrite stroške? Še posebej, ko pogledam na število izvodov, ki je ponavadi od 8-20 tisoč in če vemo, da na jugu piratstvo cveti malceveliko bolj kot pri nas. bigcry.gif In verjetno je ravno tu največji strah naših distributerjev. Visoke cene, manjša prodaja a zato toliko večje piratstvo in posledično izguba zaslužka. Škoda! Če že ne večine, bi lahko izdajali vsaj filme, ki so uspeli ali vsaj dišijo po uspehu. Američani kaj kmalu po tem, ko se konča prikazovanje filma v kinu dajo le tega na DVD in njihova pot se nadaljuje preko trgovin, videotek, knjižnic in sličnih izposojevalnic filmov po domovih. Mislim, da ljubiteljev filma in takšnih, ki si ustvarjajo domače filmoteke le ni tako malo. Vsaj sodeč po opisih po forumih, preko blogov, povpraševanjih po trgovinah in spletu, po pogovorih med prijatelji in podobnih zadev. Kakorkoli, menim da bi se dalo in moralo na tem področju narediti še kaj več, če ne zaradi drugega, zaradi ohranitve slovenskega filma v zavesti našega človeka. Zdaj je veliko slovenskih filmov med mladimi pozabljenih. sramise.gif Tudi dobrih. Upam, da čez leta ne bo kdo vprašal: “Kaj bi rad vedel? Kaj je to Petelinji zajtrk? Ja stari, nekaj najlepšega na svetu. Jutranji seks, kaj pa drugega! Ni boljšega, ti povem!”

transprst.gif

Trenutno je v naših trgovinah možno dobiti sledeče slovenske filme, nanizanke in otroške serije na DVD-ju (nekateri so izšli tudi z raznim dnevnim in tedenskim časopisjem):

BABICA GRE NA JUG

BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA

bratovscina-sinjega-galeba.jpg

CVETJE V JESENI

cvetje-v-jeseni.jpg

EKSPRES, EKSPRES

ekspres-ekspres.jpg

ERAZEM IN POTEPUH

erazem-in-potepuh.jpg

KAJMAK IN MARMELADA

kajmak-in-marmelada-2003.jpg

KEKEC

kekec.JPG

KEKČEVE UKANE

kekceve-ukane.jpg

KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE

kljukceve-dogodivscine.jpg

MAŠKARADA

maskarada.jpg

MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK

 moj-ata-socialisticni-kulak.jpg

 NA SVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI

nasvidenje-v-naslednji-vojni.jpg

 NA SVOJI ZEMLJI

na_svoji_zemlji.jpg

 NAŠ AVTO

nas-avto.jpg

 NAŠA MALA KLINIKA

nmk.jpg

NE ČAKAJ NA MAJ

ne-cakaj-na-aj.jpg

 NE JOČI, PETER

 ne-joci-peter.jpg

ODGROBADOGROBA

odgrobadogroba-2005.jpg

 OUTSIDER

outsider_1997.jpg

 PLES V DEŽJU

ples-v-dezju.jpg

 POLETJE V ŠKOLJKI 2

poletje_v2.jpg

PORNO FILM

 porno-film.jpg

 POZABLJENI ZAKLAD

pozabljeni-zaklad.jpg

REZERVNI DELI

rezervni-deli.jpg

 SAMORASTNIKI

samorastniki.jpg

SPLAV MEDUZE

 splav-meduze.jpg

SREČA NA VRVICI

 sreca-na-vrvici.jpg

SREČNO KEKEC

srecno-kekec.jpg

ŠELESTENJE

 selestenje.jpg

TISTEGA LEPEGA DNE

 tistega-lepega-dne.jpg

TO SO GADI

to-so-gadiiiii.jpg

TRPLJENJE MLADEGA IGORJA

 trpljenje-mladega-igorja.jpg

 TU PA TAM

 tu-pa-tam.jpg

VARUH MEJE

varuh-meje.jpg

VESNA

vesna2.jpg

 ZADNJA VEČERJA

 zadnja-vecerja2.jpg

ZVERINICE IZ REZIJE

zverinice-iz-rezije.jpg

ZVESTI PRIJATELJI

 zvesti-prijatelji.jpg

ŽIVLJENJE KOT V FILMU

zivljenje-kot-v-filmu.jpg

39 filmov in serij. Morda se kakšen še kje prodaja vendar so to vsi, ki sem jih trenutno našel. A dobrih, smešnih, akcijskih, žalostnih… je še kar nekaj. Dolina miru, Kruh in mleko, Pod njenim oknom, Vdovstvo Karoline Žašler, Rdeči Boogie, Poletje v školjki 1 (se je prodajal na DVD-ju), Kavarna Astoria, Butnskala, Stereotip, Rdeče klasje, Ovni in mamuti, Predmestje, Sladke sanje, Let mrtve ptice, V leru, Ruševine, Morana, Jebiga, Dobri stari pianino, Do konca in naprej, Zvenenje v glavi, Ko zorijo jagode, Kormoran, Na planincah, Kala, Poker, Norega se metek ogne, Slepilo… in navsezadnje tudi serije kot so Ščuke pa ni, ščuke pa ne. Bomo vsaj dobili “tazadnje”: Petelinji zajtrk, Instalacija ljubezni, L…kot ljubezen, Estrellita-pesem za domov, Traktor, ljubezen in rock’n roll? Se močno bojim da ne. Prej jih bodo izdali Srbi. Tako ali drugače.

   kolo1.gif

Srbohrvaščina v humorju

 smiley-linie-010.gif

 Porađala se Ciganka, pa Cigo pozvao doktora u njihovu baraku. A baraka k’o baraka, nema ni struje ni vode. Doktor zamoli Cigu da mu drži  baterijsku lampu dok mu porađa ženu, kako bi video šta radi.
I tako, Cigo drži lampu, a doktor obavlja posao. Posle nekog vremena rodi se jedno dete, pa drugo, pa treće…
U tom trenutku, Ciga uplašeno povika:
- Doktore, a da ugasim bre ja tu lampu, vidiš da se skupljaju na svetlo k’o komarci!

:smile: :razz: :lol: :grin: :cool:

 vinjete.gif

Solze in žalost

Hmm…, sprašujem se, kaj je potrebno ali kaj se zgodi, da za nekaterimi ob smrti žalujemo bolj kot za drugimi. Ne mislim bližnjih sorodnikov ali prijateljev kateri so del našega vsakdanjega življenja. Mislim predvsem ljudi, ki prihajajo v naša življenja preko filma, športa, politike, glasbe… Kaj nam dajo takšnega, da nam je hudo pri srcu ko zapustijo ta svet. Da potočimo solze obupa, žalosti, jeze, ker se je zgodilo, kar bi se tako ali tako nekoč zgodilo. Se nehote postavimo v njihov položaj? Poskušamo razumeti bolečino njegovih bližnjih? Ali so nam preprosto dali nekaj v življenju, česar se ne zavemo preveč? Ali pač. Toda kaj? Ne zbujajo se z nami. Se ne igrajo ali ljubijo z nami. Niti ne gredo z nami na kavo, v kino ali se ga z nami pošteno nacedijo. Od njihovega uspeha in življenja nimamo praktično nič. Tudi niso edini pri tem s čim se ukvarjajo. A če po nesreči, zaradi bolezni ali že česa umrejo, za njimi žalujemo, nas stiska v grlu. Nas duši. In jokamo. Zdi se nam, da smo izgubili del sebe, dobrega prijatelja, vzornika. Niti ne idola. Nekaj več. Osebno sem imel v življenju dve takšni izkušnji. Pravzaprav tri. Prva je bila ob smrti Tita, vendar sem takrat bil še bolj kot ne otrok, čeprav ga kot človeka cenim še danes.

tito-001.jpg

Drugič mi je stiskalo dušo in naredilo gromozanski »knedl« v grlu ob smrti košarkarskega Mozarta Dražena Petrovića. Zakaj sem ga imel rad? Je bilo krivo to, da smo vsi vedeli za njegove treninge in delo ko je bil še deček in je pred šolo prihajal še malo trenirat v prazno dvorano, popoldanske treninge pa zaključil, ko so vsi ostali že bili skoraj v postelji. Ali morda dejstvo, da je nekdaj skupno državo popeljal do naslova evropskih in svetovnih prvakov, bil dvakrat najboljši evropski igralec. Mogoče to, da so se mu čudili in ga oboževali sami Američani, ko je zaigral v ligi NBA v času ko tam ni igralo ne vem koliko neameričanov in celemu svetu pokazal, da tudi igralci iz Evrope lahko igrajo pomembno, tudi vodilno vlogo v tej ligi. Ali pa preprosto iz razloga, ker je bil kljub vsej svoji slavi preprost in skromen, ker je pomagal navadnim ljudem, ki jih ni niti poznal, ker je bil priljubljen pri tistih ki so vedeli kaj je košarka, pa tudi pri onih drugih, ki so se preprosto navduševali nad igrami tega karizmatičnega, predvsem pa po športnem obnašanju po-znanega človeka. Kakorkoli, ko je 08.06.1993 pri 29-ih letih umrl v prometni nesreči, sem jih jaz imel 26. Jokal sem kot otrok.

drazen.jpg

Če bi za Dražena lahko rekel, da mi je bil nekakšen vzornik, to za fanta, zaradi katerega sem po dolgem času v krču in obupu rekel: »Pa ne on!«, sigurno ne velja.

Toše Proeski! Hmm…, zakaj on? Kar nekaj let mlajši od mene a to zgleda ne igra nobene vloge pri cenjenju in predvsem spoštovanju človeka. Nekdo, ki v živo zapoje Zajdi, zajdi s toliko občutka in strasti, je človek z neverjetno energijo in predvsem ogromno dušo. Brez nje se te pesmi ne more niti zapet. Moraš jo čutiti. In to energijo spontano prenesti na ljudi okrog sebe. To zmorejo le največji.

In še nekaj zmorejo največji. Ne to, da te glasbeni kritiki proglasijo za pevca z angelskim glasom, pač pa pomagati pomoči potrebnim. To je Toše znal in hotel. Prirejal številne humanitarne koncerte, za katere je prejel humanitarno nagrado Matere Tereze, postal ambasador dobre volje in pomagal otrokom. Njegova pesem «This world», posneta leta 2004, je postala UNICEF-ova himna. Kot Dražen je tudi on bil kljub slavi preprost in skromen a z velikim, velikim srcem.

tose.jpg

Vsem trem globok priklon in večna slava.

YouTube Preview Image

Na juriš!

Hmm…, še dandanes se z nasmeškom na ustnicah spominjam igre “partizanof in nemcof”, ki smo ji kasneje raje rekli “raubari pa žandari” ker smo se obvezno že pred igro skregali med sabo saj nihče ni hotel biti “švaba”. :grin:

Stanovali smo v bloku, kjer je v pritličju prebival posrečen možakar, raznašalec časopisov po katerem je bil kasneje izdelan in Večerko poimenovan možicelj. Maskota časnika Večer. In ta možakar je vsako nedeljo na vse zgodaj zjutraj, na svojem balkonu poslušal glasbeno oddajo “Še pomnite tovariši”. :razz: Koračnice in borbene pesmi so donele preko celotnega dvorišča vse do naših mladih ušes in imel si občutek, da bo zdaj zdaj izza vogala bloka prihrumela četa partizanov s svojim značilnim: Na juriiiiiiiš!
curse.gif
Za popiz…, vendar se temu danes med prijatelji vedno glasno nasmejimo.

YouTube Preview Image

Z malih ekranov so nas gledale partizanske legende Ljubiša Samardžić, Boris Dvornik, Bata Živojinović, Milena
Dravić, Bert Sotlar, Pavle Vuisić, Ljuba Tadić…, ki so se podili in preganjali z okupatorji po vrhovih in dolinah Zelengore, Kozare, Sutjeske, Neretve, se skrivali v ilegali in bili svoj pravičniški boj za lepši jutri po ulicah Drvarja, Beograda, Splita in predvsem Sarajeva, kjer je Valter dobesedno jeb.. mater Švabom. :lol: Če si hotel biti IN si jih obvezno moral gledati. S temi filmi smo rasli, odrasli a z leti malce pozabili na njih. Da bi delček te filmskopartizanske mladosti bil priklican iz spominov, predstavljam nekoliko teh “partizank”.

red1.gif

BALKAN EKSPRES
balkan-expres.jpg
Skupina manjših lopovov in prevarantov se potika od mesta do mesta preoblečena v glasbeno skupino Balkan ekspres. Prične se okupacija in v prvih mesecih skrbijo predvsem za to, kako naj izvlečejo živo glavo. Nato pa s tragikomičnim spletom okoliščin postanejo pomočniki pri partizanski diverziji in s tem heroji. Po tem jim preostane le to, da pobegnejo na drugi konec države, z gestapovci za petami. Skrijejo se v Salon Marlen, pri tem pa so pozabili, da javne hiše v vojnih časih postanejo idealno mesto za vohunjenje. Namesto miru padejo v vrtiljak novih tragikomičnih situacij.

BALKAN EXPRESS 2
balkan_express_2.jpg
Leto 1942 nekje v okupirani Jugoslaviji… Salon Marlen je luksuzna javna hiša za nemške oficire, vendar tudi mesto ki si ga je za svoje skrivališče izbrala skupina glasbenikov pod imenom Balkan express. Za njimi je razpisana nagrada Gestapa. Skupina je sestavljena iz samih malih lopovov, katerih želja je preživeti težke čase vojne. Z tragičnim spletom okoliščin ti mali lopovi postanejo veliki heroji.

BITKA NA NERETVI
bitka-na-neretvi.jpg
Kultni film o eni najbolj znanih bitk iz II. svetovne vojne - bitki za ranjence, v kateri so enote partizanske vojske skušale rešiti veliko število ranjencev s taktično prevaro. V začetku leta 1943 so nemški generali, po ukazu, ki ga je dal sam Hitler, začeli z operacijo “FALL WEISS”, v kateri naj bi uničili vse partizanske enote. Partizani so se skupaj z vrhovnim štabom, s 4500 ranjenci in tifusarji znašli obkoljeni v dolini reke Neretve. Kot edina možnost rešitve je ostal en sam most, vendar pa so jih na drugi strani že čakale močne sovražnikove sile. Tito ukaže uničenje mostu.

BOMBAŠI
bombasi.jpg
V jugoslovanskem narodnoosvobodilnem boju partizanska vojska ni imela težkih topov z dolgim dometom, zato so morali močno utrjene sovražnikove postojanke in bunkerje uničevati bombaši. To posebno vojaško enoto, kakršne druge vojske sveta niso poznale, so sestavljali izjemno hrabri borci , ki so imeli poseben odnos do ljudi in smrti. Dan za dnem so gledali smrti v oči in zmagovali, ker so bili pogumnejši od strahu, hkrati pa so živeli z vedenjem, da lahko že v naslednji akciji izgubijo življenje. Zaradi teh lastnosti so bombaše imenovali samuraji oz. sveti bojevniki. Film prikazuje zgodbo o Đoki in Kovaču, bombaših in velikih prijateljih, ki ne dočakata konca vojne.

BOŠKO BUHA
bosko_buha_slo_dvd.jpg
To je zgodba o najmlajšem junaku revolucije, pionirju in partizanu Bošku Buhi, po rodu iz Virovitice. Otroštvo njegove generacije je bilo surovo prekinjeno z vojno, zaradi katere so Boško in njegovi vrstniki morali prehitro odrasti. V premorih med borbami in napornimi pohodi pa je ponovno oživel njihov nagon po igri in zabavi, otroška radovednost in šepet prvih ljubezni. V borbah z ramo ob rami so bili boj tudi za ostanke svojega otroštva.

DESANT NA DRVAR
desant-na-drvar.jpg
Na začetku II. svetovne vojne je nemška vojska na področju tedanje Jugoslavije doživljala velike uspehe in je zelo hitro osvajala ozemlje. Toda sčasoma so jim partizani, borci za osvoboditev izpod nemške okupacije, povzročali vse več težav. Zato so se spomladi leta 1944 Nemci odločili, da pripravijo odločilno akcijo. Napad na glavni štab partizanske vojske in njihovega voditelja Tita. Tako so na Drvar, kjer se je skrivalo vodstvo partizanske vojske, sprožili nepričakovan, masoven in odlično organiziran desant imenovan “OPERATION RÖSSELSPRUNG” oz. operacija konjičev skok. Partizansko vojsko so presenetili, a zaradi poguma in odločnosti Titovih vojakov jim glavni cilj, tj. likvidacija Tita in ostalih članov glavnega štaba ter s tem uničenje partizanske vojske, nikoli ni uspel.

DEVOJAČKI MOST
devojacki_most.jpg
Štab Korpusa NOV Jugoslavije je postavil svoje pogoje za menjavo ujetnikov. Za vsakega oficirja in podoficirja po dva, za vsakega vojaka pa po eden pripadnik partizanskih enot ali talec pripeljan iz zapora ali koncentracijskega taborišča. Nemška komanda je te pogoje prisiljena sprejeti. Dogovorijo se, da bodo menjavo opravili na Dekliškem mostu. Marko, Đorđe, Kosmajac in Jelena so od vodstva prejeli specialno nalogo, da za vsako ceno zaščitijo kolono v kateri se nahaja devet nemških vojakov z majorjem Kolbeom in ranjenim narednikom Hansom in jih žive pripeljejo na mesto menjave. Vendar je nalogo sila težko izvršiti, še posebej ker okupator povsod izvaja velik teror in za vsakega svojega padlega vojaka postreli sto nedolžnih ljudi, od otrok do žensk, zažiga vasi in uničuje vse živo na svoji poti. Kolona je izpostavljena mnogim skušnjavam, predvsem osebnim, tako da se počasi začnejo kazati notranje drame vseh sodelujočih v tem maršu.

DIVERZANTI
diverzanti.jpg
Partizani uspešno varujejo sotesko pred nacisti, vendar pa jim nemška Luftwaffe predstavlja resno grožnjo iz zraka. Na smrtonosno misijo pošljejo osem ljudi z nalogo izvršiti diverzijo na dobro zastraženem letališču.

DOKTOR MLADEN
doktor-mladen.jpg
Doktor Mladen Stojanović, zdravnik iz Prijedora, je vodja upornikov na Kozari. Na svojo stran je pridobil tudi precej kmetov iz okoliških krajev. Več tisoč ljudi je združil v oborožen upor. Je najnevarnejši vodja upornikov, ki zelo pametno in previdno poveljuje največji in najmočnejši skupini.

DOLINA MIRU
dolina-miru.jpg
Ob bombnem napadu na mesto, izgubi petletna Lotti babico, deček Marko pa starše. Lotti se spomni, da ji je babica pripovedovala o dolini, kjer ni vojne. Uideta iz mesta, med potjo se jima pridruži ameriški pilot Jim, ki so ga Nemci sestrelili. Skupaj nadaljujejo pot. Nemci jih zasledujejo vse do “doline miru” kjer v boju pade Jim. Nemci s topovi uničujejo “dolino miru”, otroka sta sama na vrhu hriba in deklica reče: “Nekje mora biti tista dolina.”

DVOBOJ ZA JUŽNU PRUGU
dvoboj_za_juznu_prugu.jpg
V oktobru leta 1941 so partizani iz južne Srbije in Makedonije dobili direktno sporočilo Glavnega štaba partizanskih enot Jugoslavije: “Pazite na komunikacije, še posebej pa na glavni poti Niš-Skopje-Solun in Niš-Pirot-Sofija. Te poti morajo biti za vsako ceno ves čas onesposobljene.” Tito. To je bil začetek dolgotrajnega in izčrpavajočega dvoboja za moravsko in niško progo, ki sta bili glavni Hitlerjevi poti za oskrbo enot na Sredozemlju in vzhodni fronti.

IGMANSKI MARŠ
igmanski-mars.jpg
Decembra 1941 nemške enote prodirajo proti Moskvi in Leningradu. V malem mestu Rudo v Bosni je ustanovljena Prva proletarska brigada, prva regularna enota NOB. Ena od njenih prvih velikih preizkušenj je Igmanski marš. Konec januarja 1942 se brigada nahaja na Romaniji, obkoljena z močnimi nemškimi enotami. Štab brigade sprejme odločitev za tvegano a edino mogoče dejanje. Prebiti se mimo Sarajeva, preko planine Igman, proti osvobojenemu mestu Foči, kjer se nahaja vrhovno poveljstvo s Titom. Marš izvedejo ponoči med 27. in 28. januarjem, po globokem snegu in pri temperaturah do -40ºC. Igmanski marš je postal legendaren, zato ker so borci vzdržali ta neusmiljen mraz, pri katerem so se lomila drevesa. 40 borcev s težkimi ozeblinami so prenesli na zdravljenje v Fočo, kjer so borci junaško prenašali nečloveške bolečine v operacijah brez narkoze. Tu se dogaja drugi del legende o Igmanskem maršu.

KAPETAN MIKULA MALI
kapetan_mikula_mali.jpg
Konvoj sestavljen iz nekaj manjših ladjic prevaža bežeče ženske in otroke proti otoku Visu. Na ladji kapetana Mikule Velikega se pokvari motor zato ne morejo nadaljevati poti. Kapetan začne iskati pomoč pri domačinih sosednjega otoka vendar ga ulovijo Nemci, ki preiskujejo obalo in iščejo angleškega padalca. Njegov vnuk Mikula Mali s svojimi prijatelji poskuša rešiti svojega deda, pri tem pa celo najdejo del potreben za popravilo ladje. Mikula Mali se odloči, da bo pomagal beguncem, zato prevzame komando nad ladjo in pripluje do Visa.

KLOPKA ZA GENERALA
klopka_za_generala_dvd.jpg
Takoj po koncu vojne OZNA vtihotapi svojega agenta, znanega pod imenom Doktor v preostale četniške enote. Njegova naloga je ujeti četniške poveljnike pod pretvezo, da je on zveza s tujino. Glavna Doktorjeva tarča pa je general Draže Mihajlović, ki ga mora ujeti živega.

KOZARA
kozara_dvd.jpg
Poleti 1942 se na Kozari v nemškem obroču znajde 35.000 partizanov, 80.000 slabotnega prebivalstva in 600 ranjencev. Tragedija golorokega naroda, ki ga Nemci masakrirajo, se razreši prek neukega kmeta Šorga, ki z edinim preostalim potomcem - dečkom, ki ga nosi na hrbtu - prebije vse obroče, s katerimi je sovražnik obkolil planino.

KRAJ RATA
kraj-rata.jpg
Medtem ko se druga svetovna vojna približuje koncu, imata moški brez roke in njegov sin posebno poslanstvo. Njun cilj je najti in ubiti pet članov fašistov, ki so mučili in ubili njuno ženo oz. mater.

KRALJEVSKI VOZ
kraljevski-voz.jpg
V avgustu leta 1941 partijsko vodstvo železničarjev določi vlakovodjo Tolovca, da spremlja tovariša Crnega do Kraljeva, kamor mora odnesti torbo z dokumenti glavnega štaba. Med racijo na železniški postaji v Beogradu je Crni ubit. Njegove zadnje besede so bile geslo, ki ga je povedal Tolovcu. Tolovec ostane prepuščen samemu sebi na vlaku za Kraljevo.

KRVAVA BAJKA
krvava_bajka.jpg
Spomin na žrtve tragedije v Kragujevcu je opisan skozi dogodke skupine dečkov, pouličnih čistilcev čevljev. Njihova usoda je vtkana v ozračje mesta in okupacije v času, ko padejo prve nedolžne žrtve. Takrat so tisoči delavcev odklonili delo za okupatorja, zaradi česar je vse mesto doživljalo represijo, pregone, maltretiranje nedolžnih prebivalcev in ukinjanje rednih obrokov hrane. Otroci so se znašli na različne načine. Deček po imenu Mali Piljak se je znašel tako, da je pred vojašnico organiziral čiščenje čevljev okupatorskim vojakom in oficirjem. Takrat pa v spopadu s partizani v bližini mesta umre več sovražnikovih vojakov. Zaradi tega dogodka njihovi pobesneli nadrejeni ukažejo množično maščevanje in za vsakega umrlega vojaka ustrelijo sto prebivalcev mesta. Mesto se ob lovu na ljudi znajde v objemu groze…

LAGER NIŠ
lager_nis.jpg
Konec leta 1941 ustanovi Gestapo svoje prvo koncentracijsko taborišče v Jugoslaviji - Lager Niš, kjer so zaprti politični zaporniki, talci, Židi in ujeti bolni in ranjeni partizani. Film prikazuje usodo niške družine Zarić, očeta in sina, kakor tudi dogodke taboriščne sobe 12, poimenovane soba smrti. A v taborišču ne sedijo križem rok. Načrtujejo pobeg, ki ga kaj kmalu tudi izvršijo. Od 145 taboriščnikov jih več kot sto uspe pobegniti v svobodo. Ta pobeg je bil prvi pobeg iz kakšnega koncentracijskega taborišča, katere so Nemci imeli posute po vsej Evropi.

MOST
most.jpg
Partizani pošljejo elitno skupino strokovnjakov za eksplozive, da bi razstrelili strateško zelo pomemben most in tako zaustavili nemško ofenzivo. Most je zelo dobro varovan, zaradi časovne stiske pa partizani ne morejo drugače, kot da pomoč poiščejo pri arhitektu, ki je most zgradil in pozna njegove šibke točke. Vendar arhitekt ne želi sodelovati pri rušenju lastne mojstrovine…

NA SVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI
nasvidenje-v-naslednji-vojni.jpg
Drama - brezkompromisna podoba partizanskega boja, osnovana na romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro, življenjska, pristna in neobremenjena z ideološko navlako dobe, v kateri je nastala. Nasvidenje v naslednji vojni je zagotovo eden najbolj “poštenih” slovenskih partizanskih filmov, v katerem je glavno vlogo partizana Berka odigral Metod Pevec.

NA SVOJI ZEMLJI
na_svoji_zemlji.jpg
Na svoji zemlji, vojni film, je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film iz leta 1948. Posnet je bil v črno-beli tehniki. Zgodba se dogaja na Primorskem, v zadnjih dveh letih osvobodilnega boja. Prebivalci tipične primorske vasi so naprej trpeli italijansko okupacijo in kasneje še nemško. Zanje je odpor priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade. Film je hkrati vojni film o partizanskem boju in tudi film, ki pokaže vas in njene prebivalce, ki so ta boj enotno podpirali. V filmu nastopajo naturščiki in slovenski gledališki igralci, za katere je bil to prvi nastop na filmu.

NE JOČI, PETER
ne-joci-peter.jpg
je slovenski vojni film, ki govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Po naključju jima kasneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče. Peter ves čas samo joče in zganja neumnosti.

NE OKREČI SE SINE
ne-okreci-se-sine.jpg
Partizan pride na skrivaj v mesto kjer želi zvedeti kaj se je zgodilo z njegovim malim sinom, ki se svojega očeta komaj spominja. Možakar je zgrožen ob dejstvu da njegov sin odrašča v sirotišnici ki sodeluje s sovražniki in kjer otroke učijo mržnje do komunistov in partizanov. Zato se odloči, da bo sina odpeljal s sabo na osvobojeno ozemlje. Vendar, ali mu bo uspelo priti skozi vse policijske patrulje?

OKUPACIJA U 26 SLIKA
okupacija_u_26_slika.jpg
Trije mladeniči - Hrvat, Italijan in Žid so najboljši prijatelji v predvojnem Dubrovniku. Ko njihovo državo okupirajo nacisti in njihovi zavezniki, postane to idilično mesto mesto terorja in grozljivih pokolov. Prijatelji se morajo v vsesplošnem spopadu postaviti na različne strani…

ORKESTAR JEDNE MLADOSTI
orkestar-jedne-mladosti.jpg
V času vojne je iz okupiranega in blokiranega Kraljeva prišel na osvobojeno ozemlje z igranjem nemških paradnih maršev, gasilski orkester. Tudi v okrutnih vojnih okoliščinah mladost ostane mladost. Ti iznajdljivi a v bistvu popolnoma običajni mladi fantje z vsemi svojimi ljubeznimi in koncerti ki jih prirejajo, počasi postajajo heroji.

OTPISANI
otpisani.jpg
Film prikazuje zgodbo skupine prijateljev v Beogradu, brezbrižnih gimnazijcev, katere je presenetila druga svetovna vojna. Vključili so se v odporniško gibanje in s časom postanejo izkušeni diverzanti ter zaradi uspešnih akcij cilj Gestapovskih preiskav.

PAD ITALIJE
pad-ita.jpg
Padec Italije (na sliki režiser Lordan Zafranović) premakne vojske, kar pripelje do borb, panike, surovosti in maščevanj. V otoškem mestecu vse to pušča globoke sledi. Komandant partizanskega odreda, tip asketskega revolucionarja, posvečen boju, doslednih odločitev in prepričanj pade v ljubezensko past dekleta katere oče je veleposestnik in izdajalec. Zaradi tega postaja kot borec in revolucionar vedno bolj neodgovoren, kar ni všeč niti njegovemu mlajšemu bratu, ki je zrasel z revolucijo. V zgodbi, ki je zasnovana na temelju zgodovinskih resnic, spremljamo tudi usode drugih likov.

PARTIZANI
partizani.jpg
V drugi svetovni vojni mlado židovsko dekle, ki išče svojo družino, v komandantu židovskega transporta prepozna prijatelja iz otroštva, ki je Avstrijec. Ob napadu partizanov na omenjeni transport je Avstrijec ranjen in samo zaradi pomoči dekleta se uspe rešiti. Vendar zaradi njenega zanimanja za Avstrijca partizanski komandant začne vanjo dvomiti. Čez čas začne Avstrijec iskati dekle, a je ves trud zaman. Vmes pa je tudi njej partizanski komandant bolj in bolj pri srcu. Kmalu se zaljubita. Avstrijec, ki je zaradi izgube dekleta vedno bolj ogorčen, postane vodja najbolj zloglasnih kazenskih ekspedicij.

POVRATAK OTPISANIH
povratak-otpisanih.jpg
Sam film je nadaljevanje Odpisanih. Potem, ko od celotne skupine preživita le Prle in Tihi, se umakneta v partizane. Toda nato začne nekdo likvidirati aktiviste NOGa v Beogradu, zato se morata vrniti v mesto. Jeseni leta 1944 skupina partizanov zajame kvizlinškega ministra in njegovo spremstvo. To jim omogoči, da preoblečeni v njihove uniforme in z njihovimi dokumenti pridejo v Beograd, kjer uspešno izvedejo načrtovano sabotažo.

SALAŠ U MALOM RITU
salas-u-malom-ritu.jpg
Vojna je dosegla tudi majhno, bogu za hrbtom, vojvodinsko vas, skozi katero Nemci vodijo skupino talcev vmes pa maltretirajo še nekega fantiča, ki iz maščevanja zažge nemško žito. Preiskavo požiga vodi prebrisan policist iz mesta, ki da zapreti vse moške iz vasi in jih kmalu začne tudi streljati. Pameten vaški fantič, kateri začne počasi dojemati vsa grozodejstva vojne, začne pomagati partizanom pri osvobajanju zapornikov.

SAŠA
sasa.jpg
Druga svetovna vojna. Nemci in njihovi sodelavci terorizirajo ljudstvo. Vendar skoraj vsako noč nekoga med njimi ubijejo na njem pa najdejo zaporedno številko in podpis “Saša”. Nemci kmalu ubijejo skritega, ranjenega partizanskega borca za katerega so prepričani, da je prav on Saša. A skrivnostni uboji sovražnikovih vojakov se nadaljujejo.

SLAVICA
slavica.jpg
Slavica je prvi jugoslovanski film posnet po 2. svetovni vojni. Govori o Slavici, Marinu in skupini prijateljev, ki pred italijanskim okupatorjem skrijejo na novo izdelano ladjo. Zaradi tega jih Italijani polovijo in zaprejo, vendar jih rešijo partizani, kasneje pa ekipa sodeluje v nizu akcij in v eni od bitk je Slavica smrtno ranjena. Zato se ostali del ekipe odloči, da dajo ladji, ki je ena od prvih pri ustvarjanja jugoslovanske mornarice, ime po Slavici.

SUTJESKA
sutjeska.jpg
Maja 1943, najbolj dramatičnega leta druge svetovne vojne, se na vseh frontah nenehno odvijajo hudi boji. Prepričani, da se bodo zavezniki izkrcali prav na Balkanu, Nemci začnejo novo ofenzivo. Tako se, po številu ljudi in vojaške opreme, začne največja operacija imenovana “SCHWARZ”. O teh dogodkih govori ta film.

UŽIČKA REPUBLIKA
uzicka-republika.jpg
Španski borec, prekaljen komunist, dobi nalogo - organizirat vstajo v zahodni Srbiji. Narod se zbira okrog partizanov in kaj kmalu so osvobojeni Bajina Bašta, Požega, Užice, Čačak… Na osvobojeno ozemlje pride tudi Vrhovni štab partizanske vojske. Kljub napadom nemške vojske Užiška republika živi. Ko začne sovražnik veliko ofenzivo na osvobojeno ozemlje, se morajo vsi navkljub silovitemu odporu delavskega odreda, ki brani položaje na Kadinjači z vsem kar premorejo in na koncu tudi vsi poginejo, umakniti z osvobojenega ozemlja. A mladinci na zidovih hiš vseeno pustijo sporočilo: “Vrnili se bomo!”

VALTER BRANI SARAJEVO
valter-brani-sarajevo2.jpg
Ob koncu leta 1944 je skupina Leerovih armad E hitela iz obroča, da bi pomagala obrambi Nemčije. Nemška obveščevalna služba naredi vse, da zagotovi tajnost operacije “Laufer” za oskrbo te armade z gorivom ob umiku. Pri tem jih ovirajo sarajevski ilegalci s svojim legendarnim vodjem, partizanskim obveščevalcem Valterjem.

YouTube Preview Image

VRHOVI ZELENGORE
vrhovi-zelengore.jpg
Odločilnega dne velike bitke na Sutjeski leta 1943 so sovražniki s silovito ofenzivo zaprli obroč okrog glavnine partizanskih enot, puščajoč samo ozki prehod na Zelengori. Pripadniki Druge čete, Tretjega bataljona, Četrte črnogorske proletarske brigade so prevzeli nalogo in odgovornost, da bodo branili prehod 24 ur čeprav jih je bilo neprimerljivo manj in povrhu še slabše oboroženi od napadalcev…

ZIMOVANJE U JAKOBSFELDU
zimovanje-u-jakobsfeldu.jpg
Dva fantiča sta bila iz partizanskega odreda napotena v bližnjo vas, da bi tam preživela zimo. Eden medtem zboli, drugi pa odide v bližnjo nemško vas, kjer mu uspe dobiti delo služabnika. Zvečer naskrivaj neguje bolnega prijatelja, skritega v bližnjem močvirju a ga čez čas pripelje in skrije na imetju svojega gospodarja. To traja tako dolgo, dokler ju ilegalna osvobodilna organizacija ne odkrije in spravi iz vasi.

jugoslavija.gif
Seveda ne smem pozabiti niti na nekatere nanizanke, ki smo jih v tistem času dobesedno požirali.

KAPELSKI KRESOVI
kapelski-kresovi.jpg
Nadaljevanka “Kapelski kresovi”, je posneta leta 1975 po istoimenskem romanu Veljka Kovačevića, španskega borca, ki govori o vstaji v Gorskem kotarju in Primorju leta 1941. Tako kot roman, je tudi nadaljevanka narejena po spominih avtorja, priče teh dogodkov. Prikazano je veliko oseb in likov, čigar imena so postala legendarna in ki se jih moja generacija verjetno še dobro spominja. Če ne drugega vsaj Borisa Dvornika ko Dimnjačara. V nadaljevanki je sodelovalo veliko igralcev s prostora tedanje države. Preko 200. Med njimi zraven Borisa Dvornika tudi Pavle Vuisić, Zvonko Lepetić, Žarko Radić, Karlo Bulić…

KUDA IDU DIVLJE SVINJE
kuda_idu_divlje_svinje.jpg
Čeprav je serija posneta v črno-beli tehniki in postavljena v čas druge svetovne vojne, je še danes zelo aktualna, saj govori o dveh skupinah ljudi. Eno predstavljajo mafijci-tajkuni, drugo skupina Črnega Roka - kar smo vsi mi, ki se borimo za preživetje. Zgodba se odvija na periferiji Zagreba ob reki Savi in opisuje spopad med dvema konkurenčnima šverc skupinama. Eno vodi Črni Roko (Ljubiša Samardžić), drugo pa Veriga (Jovan Ličina), vse pa se dogaja pod budnim očesom žandarja Mileta Vrbice (Fabijan Šovagović).

MAČAK POD ŠLJEMOM
macak_pod_sljemom.jpg
Maček pod čelado je razigrana, živopisna vojna zgodba Jožeta Horvata po kateri je bila posneta televizijska serija, ki je že pri prvem prikazovanju leta 1978 osvojila gledalce s svojim humorjem, mojstrsko izdelanimi liki in sijajno igro cele plejade velikanov hrvaškega filma. Prikaz vojnih in šaljivih zgod skozi katere greta partizan Ilija Kapara in njegov domobranski kolega Franjo Smokvina je postavljeno v zagorske kraje, kjer še posebej pride do izraza Horvatovo poznavanje zagorske mentalitete in specifičnega humorja, ki v veliki meri prispeva k uspehu te zgodbe.

PARTIZANSKA ESKADRILA
partizanska-eskadrila.jpg
Serija, ki je prišla na male ekrane leta 1979 in obnorela vso Jugo. Govorila je o ustvarjanju partizanskega letalstva in njenih prvih borbah z Nemci, kjer so glavne vloge odigrali Bata Živojinović, Radko Polič, Bekim Fehmiu, Ljubiša Samardžić… Poleg filma je bil izdan tudi album s samolepilnimi sličicami, dandanes pa obstajajo spletne strani, ki združujejo ljubitelje serije in sličic. Ena takšnih je tudi ta spletna stran partizanske eskadrilje.

Ponos

Hmm…, nisem takšne sorte, ki bi bil komu kaj nevoščljiv. Fauš bi rekli po naše. Vendar si ne morem kaj, da ne bi vsaj s kančkom zavisti gledal na naše »južne brate« Hrvate. Predvsem kar se tiče ljubezni do države, nacionalnega ponosa in kar je še teh fraz, ki jih Slovenci tudi z dejanji ne prakticiramo ravno veliko. Že res, da se tudi oni kregajo med seboj. A ko gre za skupen državni interes nima Bog brata in so v prvi vrsti ustaš, domobranec, komunist skupno objeti in nasmejani pod šahovnico. Ante, Mate, Stipe z roko v roki, pa še kaka Ane in Mare se najdeta med njimi. In hop in lop po vseh, ki ima kaj proti »naši ljepi«.

Pa mi? Pri nas le vsake toliko let pride trenutek, ko stopimo skupaj. Takrat smo »močni« in pravo veselje je gledati ljudi v tem elementu. A kaj, ko sta bila takšna trenutka v 18-ih letih, reci in piši »cela« dva. Osamosvojitev in Evropsko prvenstvo v nogometu 2000. Doživel (in predvsem preživel) sem oba. Nacionalnonogometnonavijaški ponos in evforijo prav v posmeh svoji telesni omejenosti ko sem v taktu polke »skakal« na tisto: hej, hej kdor ne skače…

Saj ne rečem, da nismo ponosni, da smo Slovenci, vendar je v obeh primerih biti Slovenec izgledalo veliko drugače. PONOSNO. Nabito z emocijami, da smo pokali po šivih. Objemali smo se med seboj kot bratje in sestre, da so se še Trubar, Prešeren in Cankar družno smejali iz grobov, se bodrili in držali skupaj v stilu besed Josipa Broza: nema te sile koja može nas da pobjedi! Vsi za enega, eden za vse.

Zdaj se že lep čas sprašujem ali bo-m, če ne jaz, vsaj moj otrok še kdaj doživel to čast in ponos enotnosti in domovinske pripadnosti slovenskega naroda. Do takrat, z velikim zadržkom in kljub temu, da so danes izgubili tekmo - »svaka čast Hrvatima«.

belgija-ep-2000.JPG

Nogometno EP v Belgiji, Charleroi 2000

Tudi to so Cigani

Hmm…, morda se bo slišalo morbidno, vendar želim, da me na zadnji poti ne pospremijo z zvoki Tišine, pač pa z zvoki ciganske Đelem, đelem. Pesem ob kateri mi nehote vedno znova in znova pritečejo solze, pa naj bom pred tem še tako vesel in razposajen. Ne, saj to niso solze žalosti. So nekaj, kar si ne znam razložiti niti sam. Ob zvokih pesmi mi telo napolni neka vražjebožja, patetičnorajajoča energija, ki me prestavi v stanje podobno…, pojma nimam čemu. Obmirujem, vendar v telesu divjajo orkani. Ognjemet čustev, ki spravijo telo v nekontrolirani drget. In solze na priprte oči. Čas se ustavi. Ne slišim ničesar. Le otožne zvoke te prečudovite pesmi.

obrenovac-2006.jpg

Igranje na »uvce«
Obrenovac 2006

obrenovac2006.jpg

Stereo
020705a7uw.gif

Ciganska glasba! O njej je bilo napisano že ogromno besed. Vendar je želja prevelika, da ne bi tudi jaz dodal kakšen kamenček v mozaik meni te tako drage glasbe. Kdaj sem se zaljubil vanjo ne vem. Mislim, da se je kar zgodilo. Morda zaradi Esme ali Šabana, morda zaradi Bregovića, kateri si je že z Dugmiči sposojal njihove ritme ali pa je »krivica« na plečih Ciganov, ki so že zdavnaj poleteli v nebo, kjer jih je poiskal Emir Kusturica in mi z njimi pričaral še delček tistega kar je manjkalo do brezpogojne vdaje duše in srca.

Pred leti je v mariborskem Narodnem domu nastopila Esma Redžepova. Prvič po…, no saj niti ne vem, če je že kdaj prej. In vprašam svojo Aleksandro (karte sem seveda že kupil), če se mi bo pridružila na koncertu. Sladke sanje. Ona te glasbe ne mara. Za njo je to cigu-migu. Basta! Pa sem vprašal svojega dobrega prijatelja Braneta, če gre on z mano na en super, super koncert. Kdo igra? Ja Esma, kraljica ciganske glasbe. »Eh stari, kaj se ti je že čist prpelalo. Tam bojo ja sami cigeci. Te pa mija dva na sredi. Se niti spiz… neoma mogla če bo ratala kaka gužva.« Komaj sem ga prepričal, da jih bo le peščica, da bo vse na malce višjem kulturnem nivoju in dodal, da oni svoje glasbe ne cenijo tako kot mi, ostala raja. Rečeno - storjeno. Glede gledalcev ciganske narodnosti sem imel prav. Bilo jih je točno deset. Dvorana pa polna do zadnjega kotička. Malo sem ga pogledal, tako izpod obrvi in zazdelo se mi je, da je kar zadovoljen, da se je dal prepričati. Nato pa eksplozija. Ki je vsaj zame dosegla vrhunec ob izvedbi pesmi Đelem, đelem. Luči so ugasnile. Popolna tema. Soj žarometov je obsijal samo Esmo. Počasi, v ritmu melodije, se je premikala proti nama z Branetom ter obstala pred nama. Sedaj smo bili obsijani vsi trije. Pela je samo za naju. Njen glas in duša in mimika telesa in srce in žalost in sreča in jok in smeh in vse naenkrat je začelo pot po mojem telesu. Dlake so stale pokonci kot vojaki, po hrbtenici pa se je začela pretakati elektrika. In prvič po nesreči, ki me je prikovala na invalidski voziček sem imel občutek, da bom shodil. Popolnost. In verjetno bi tudi shodil a se je pesem prej končala. :-) Vesel sem bil še toliko bolj, ker je tudi Brane koncert doživljal podobno.

Kasneje sem bil še na koncertih Odjile, Fanfar Ciocarlia, Šabana Bajramovića s Šukarji, ki so nastopali na Lent festivalu, na koncertu Mostar sevdah Reuniona z Ljiljano Buttler oz. Ljiljano Petrović, kjer me je spremljala tudi Aleksandra in kjer je začela počasi spreminjati svoje mnenje o ciganski glasbi, ter na Terra Folku ob izdaji CD-ja N’taka, na katerem je kar nekaj pesmi s ciganskim melosom. Ciganski? Ne romski? Šaban Bajramović je v enem mnogih intervjujev na to temo dejal: “Sem Cigan in sem ponosen na to. Moja glasba je ciganska.”

Predstavljam vam majhen delček le te.

Nekoliko glasbenih CDjev:

ANDO DROM

ando-drom.jpg

Ando Drom v ciganskem jeziku pomeni “na poti”. Skupina prihaja iz Madžarske. Ustanovil jo je Jeno Zsigo leta 1984.

BAJRAMOVIĆ ŠABAN

saban-bajramovic.jpg

Slavni ciganski pevec se je rodil v Nišu leta 1936. Posnel je okrog 20 albumov in okoli 50 singlov, napisal pa okrog 650 pesmi. Živel je življenje balkanskega kralja, imel je vse - ženske, denar, avtomobile, alkohol in… zasvojenost s kockanjem. Zaradi tega je posledično izgubil vse. Poleg naziva kralj ciganske glasbe je Šaban ‘znan’ tudi po tem, da so drugi estradniki od njega kradli pesmi. V nekem intervjuju je pred kratkim dejal: “Slišim, kako neki kvazipevci dobivajo pokojnine. Tisti, ki so odpeli tri pesmi, ki se jih nihče niti ne spomni. Po drugi strani pa se moja pesem Đelem, đelem vrti po vseh radijskih postajah, a jo pojejo drugi. Nihče mi ničesar ne plača. Pokradli so mi več kot 100 pesmi, kradli so mnogi, med njimi tudi Bregović in Kusturica.” Šaban je kot 19-letnik zaradi dekleta pobegnil iz vojske, zato je tri leta moral preživeti v zaporu na Golem otoku. Tega delčka življenja se ni maral spominjati, nekoč je dejal le, da je tam preživel, ker je bil odličen golman. Z glasbo se je začel ukvarjati prav tam, igral je namreč v zaporniškem orkestru. Svojo prvo ploščo je izdal leta 1964. Umrl je 08.06.2008 v bolnišnici v Nišu za posledicami infarkta. :cry:

BESH O DROM

besh-o-drom.jpg

Besh o DroM je skupina, ki prihaja iz Madžarske. Je jazzovsko usmerjena, ki pa išče svoje ritme v ciganski glasbi. In ti ritmi so ponavadi ekstremno hitri. Leta 2007 so sodelovali tudi na 12. jazz festivalu v Cerknem, kjer so z jazzovskim na jurišem privzdignili publiko k plesnim ritmom.

BRATSCH

bratsch.jpg

Skupina je bila ustanovljena že davnega leta 1975, s strani kitarista Dana Gharibiana in violinista Bruna Girarda. Prihajajo iz Francije in se zraven ciganske glasbe spogledujejo še z ritmi židovske in ostale etno-folk glasbe.

CIGANI LETIJO V NEBO
glasba iz filma

tabor-ukhodit.jpg

Fantazija!
cheerleader.gif
Še posebej priporočam vsem ljubiteljem ciganske glasbe!

ESMA REDŽEPOVA

esma-redzepova.jpg

Težko je našteti vse uspehe te ciganske dive iz Makedonije, saj je v svoji bogati karieri odpela okoli 15.000 koncertov, med njimi več kot 2.000 humanitarnih, poje v dvajsetih jezikih, posnela pa je blizu 600 pesmi. Med njenimi albumi sta dva platinasta, osem zlatih in osem srebrnih. Leta 1976 so jo imenovali za kraljico vseh Ciganov, leta 2002 pa so ji v Moskvi podelili časten naziv Ciganska pevka stoletja. Nekoč je dejala: “Goli smo rojeni in goli bomo umrli. Spoštujmo z mirom Zemljo, na kateri živimo in pozabimo na vse meje.”

FANFARE CIOCARLIA

fanfare-ciocarlia1.jpg

Fanfare Ciocărlia je odbita in izredna romunska »naspidirana« pleh godba. Zvenijo zelo, zelo hitro. Umetnost muziciranja se že od nekdaj prenaša iz roda v rod, iz očeta na sina - brez kakršnihkoli zapisov. Njihova glasba izhaja iz tradicije romunsko-ciganskih pihalnih skupin in iz turških vojaških orkestrov. Glasba fanfar spremlja ritualen način življenja v severnem delu Romunije, pa naj bo to rojstvo, krst ali poroka.

GYPSY CARAVAN - Putumayo

gypsy-caravan-2001.jpg

Glasbeni Cd - Putumayo World Music predstavlja cigansko glasbo iz Španije, Madžarske in ostalih držav. Popelje nas v drugačen, začaran svet…

ŠUKAR

sukar.jpg

Šukar je slovenska tamburaška zasedba, glasbena skupina, ki igra pretežno cigansko glasbo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Skupina je nastala v letu 1990, šteje 5 članov, ki pa velikokrat povabijo različne glasbenike iz Slovenije in tujine, da se jim pridružijo na glasbenih odrih.

TARAF DE HAIDOUKS

taraf-de-haidouks1.jpg

Taraf de Haidouks, en pomembnejših in slavnih ciganskih orkestrov na svetu združuje 12 glasbenikov različnih generacij. Od leta 1991, ko je skupina Taraf de Haidouks vstopila na mednarodno World Music sceno, si je prislužila status senzacije s ploščami, zlasti pa po zaslugi odličnih koncertov. Ljubljenci občinstva in kritike širom po svetu navdušujejo z izjemno izrazno močjo, virtuoznostjo in pristnim uživanjem v izvajanju stampeda številnih tradicionalnih stilov - ciganskih, turških, balkanskih…

Filmi za pokušino:

CIGANI LETIJO V NEBO

cigani-letijo-v-nebo.jpg

Film Cigani letijo v nebo ali v originalu Tabor uhodit v nebo je posnet po delu Maksima Gorkega. Zgodba je neke vrste ciganska verzija Romea in Julije, ki se dogaja v začetku 20. stoletja na prostorih današnje Moldavije, takrat Besarabije pod vladavino Avstro-Ogrske. Film je leta 1976 zmagal na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu.

CIGANSKA ČAROVNIJA

ciganska-magija.jpg

Ciganska družina poskuša z skrajnimi napori najti izhod iz balkanskega absurda in težav. V njihovi zgodbi vidimo univerzalno sliko vseh zavrženih, neprilagojenih in pozabljenih, ki se v javnosti pojavljajo edino prek časopisnih kriminalnih kronik ali osmrtnic.

ČRNA MAČKA, BELI MAČKON

crna-macka-beli-macor.jpg

Nekje ob obali Donave živi iz dneva v dan mali goljuf Matko. Porodi se mu ideja, da bo izmaknil cel vlak, :???: ki v Turčijo prevaža bencin. Vendar za tak podvig potrebuje sponzorja, zato s svojim sinom Zaretom prosi za pomoč lokalnega ciganskega botra Grgo Pitića, ki pa je tudi zelo dober prijatelj njegovega očeta. Grga sprejme posel, a načrt se izjalovi, ko Matka prehiti Dadan, novodobni gangster brez predsodkov. Matko mora odplačati dolg, zato je prisiljen poročiti svojega sina Zareta z Dadanovo neprivlačno in pritlikavo sestro Pikapolonico.

DOM ZA OBEŠANJE

dom-za-vjesanje.jpg

Epska in človeška drama o ciganu Perhanu s telekinetično močjo, ki ima zelo rad svojo babico in mlajšo sestrico Daniro, katera je zelo bolna. Ker nimajo denarja za operacijo mora oditi v Italijo, kjer vstopi v pokvarjen svet kriminala in prostitucije.

ZBIRALCI PERJA

skupljaci-perja.jpg

Film prikazuje življenje Ciganov, ki se preživljajo z zbiranjem perja. Živijo svoje življenje po svojih zakonih, s svojimi željami in strastmi, ki jih pripeljejo tudi do uboja … V filmu je med drugim lepo prikazano kaj pomenijo besede: Lomim čaše, ruke mi krvave :-) In seveda odlično petje Olivere Vuco.

Filmi in invalidnost - Njih 100 in še kanček stranskih

Hmm…, priznam, vzpodbudila me je VesnaG s svojim pisanjem in komentarjem o invalidnosti v filmu, na blogu Zveze paraplegikov. Ker se mi je zdelo, da filmov s to tematiko le ni tako malo, sem pobrskal – veliko po spominu in malce po internetu. In prišel do ugotovitve, da je invalidska tematika kar nekako priljubljena pri filmskih ustvarjalcih (morda nekoliko manj pri ex yugo in slovenskih-?). Že od nekdaj. Precej verjetno iz razloga, ker prinašajo ti filmi nagrade. Leve, Medvede, Globuse, Palme, Oskarje…in ker so invalidi tudi med njimi. Skoraj ne mine filmski festival, da ne bi nagradili kakšen film z invalidsko tematiko ali igralca v vlogi invalida. Zgodi se celo, da na isti podelitvi omenjenih nagrad sodeluje več »invalidskih« filmov. Sam se spomnim predvsem leta 1990 in podelitev Oskarjev kjer sta težek boj bila cerebralno paraliziran Irec s svojo levo nogo Daniel Day Lewis in oboževan paraplegik, rojen 4. julija, Tom Cruise. Slednjemu so rekli: več sreče prihodnjič.

Potem so se zgodila Prebujanja, nekaj je za Vonjalo po ženski, mogoče ob Klavirju, v trenutku, ko je mimo pritekel Forrest Gump, ki je mimogrede pozdravil Larryja Flinta in kljub Lomu valov ni bilo nič kaj več Sijaja. Nato je filmski svet spoznal Ellinga in ugotovil, da je Seanu Pennu v bistvu Ime Sam in se čudili Čudovitemu umu Raya Charlesa, ki kljub slepoti ni mogel mimo Punčke za milijon dolarjev. Spet ta je nekje slišala za tistega tetrašpanca z Morjem v njem in se nalezla njegovih želja. Hja, pa še Frido sem pozabil omeniti, ki je Govorila z njo, Plesalko v temi, katera se je bala da ji bo Gattaca vzela dušo, kot je možganska kap vzela urednika Elle in se je možak počutil ujet v Skafander, čeprav je bil v duši metulj. Amen.

Zgoraj naštetih 18 “invalidskih” filmov je bilo nominiranih za skupno 76 Oskarjev. Osvojili so jih 25. Hura za invalide. Štajerci bi rekli “kapa do podna”, ves ostali svet pa verjetno “odlična proizvodnja”. In če želite, pa četudi ne, jih dobite. Njih 100 in še kanček stranskih. Da potem ne bo kdo rekel, da nas filmarji ne marajo (tudi sam sem namreč paraplegik).

Naslovi filmov so poslovenjeni, vendar so dodani tudi originalni naslovi. Kakor tudi slika z ovitka, vrsta invalidnosti ali pač že kakšnega stanja, nekoliko podatkov in kratka vsebina, pri katerih mi je malčekkarnekaj pomagal moj dober prijatelj Dule. Pa ne Kleščar Vaupotič, da ne bo pomote. Kolikor je bilo možno, sem dopisal kje si film lahko sposodite in naredil povezavo-link do te videoteke, sposojevalnice oziroma samega filma, trgovine ali spletne prodaje. Dodal kakšne ima film podnapise, povezavo na stran na IMDB-ju in še dodatne povezave, ki vas vodijo točno tja kot je napisano. Nekateri filmi imajo pridano še kakšno zanimivost. Za ogled, kikirikije in bobi palčke pa poskrbite sami.

Ja, kaj reči o filmih samih? Sem jih sploh gledal? Mirne duše lahko rečem, da vsaj 80% njih. In še kanček stranskih. V celoti. Sem pač filmofilan. Le kakšen dokumentarec in malce starejši letnik se je izmuznil mimo mene. Ob gledanju teh filmov sem se počutil kot nogometna žoga. Včasih so po meni udarili tako močno, da sem skoraj izpustil dušo, me malo pimplali sem ter tja, nasmejali ob dobrem prei-poigravanju, vzneseno ponesli ob odlični akciji, spet drugič pa le bežno dotaknili. Verjetno je bilo igrišče mokro in jih je pred udarcem spodneslo. Kakor koli, dober tek in dovolj kondicije za njih 100 in še kanček stranskih.

P.S.

Bolj ali manj sem poskušal zajeti filme, ki jih VesnaG ni obdelala in filme, ki so “luč sveta” uzrli po letu 1989. Bolj ali manj mi je to tudi uspelo. Sem pa na koncu, hja, bolj ali manj, podal še opis teh invalidnosti, stanj, bolezni, ki so prikazane v filmih, ter internetne naslove nekaterih društev in zvez, ki se (sorry, še enkrat - bolj ali manj) ukvarjajo in pomagajo pri premagovanju težav s temi problemi.

NJIH STO

  • 1.
  • AALTRA
  • Aaltra

aaltra3.jpg

Vrsta invalidnosti oz. telesnega ali duševnega stanja:
PARAPLEGIJA

  • Država: Belgija / Francija
  • Leto izida: 2004
  • Trajanje: 92 min
  • Žanr: Drama / Komedija
  • Režija: Benoît Delépine, Gustave de Kervern
  • Igrajo: Benoît Delépine, Gustave de Kervern, Pierre Carles
  • IMDB opis: http://www.imdb.com/title/tt0405629/
  • Možnost izposoje: DVD je možno kupiti na filmmovement
  • Podnapisi: angleški

Film komedijantov Benoîta Delépinea in Gustavea de Kerverna iz žanra »road movie«, razločno pokaže razumevanje fizične komedije in predrznega humorja. Vaška soseda, ki se med seboj sovražita, se nekega dne stepeta pod traktorsko prikolico, ki pade nanju. Oba postaneta paraplegika in komaj krotita jezo. Vendar, namesto da bi se smilila samemu sebi, se zagrenjena odločita maščevati proizvajalcu traktorjev. Odpravita se na pot in stresata svoje frustracije na vsakogar, ki ga srečata, vse do konca poti v Helsinkih. Črno beli film odlikujejo odlična fotografija, humor in šale v stilu Tatija. Film spodkopava konvencionalen pogled na invalide in prikaže glavna igralca kot sicer pametna, a trpka in maščevalna invalida.

Zanimivost: V filmu je sodelovalo kar nekaj priznanih filmskih ustvarjalcev, med njimi tudi znan finski režiser Aki Kaurismäki. Delček filma lahko vidite tu in tu.

  • 2.
  • ANINE SANJE
  • Anna’s Dream

annas-dream.jpg

Vrsta invalidnosti oz. telesnega ali duševnega stanja:
PARAPLEGIJA

  • Država: ZDA
  • Leto izida: 2002
  • Trajanje: 83 min
  • Žanr: Drama
  • Režija: Colin Bickley
  • Igrajo: Lindsay Felton, Cara DeLizia, Connie Sellecca
  • IMDB opis: http://www.imdb.com/title/tt0321241/
  • Možnost izposoje: DVD je možno kupiti na lovefilm
  • Podnapisi: -

Osemnajstletna Anna Morgan trenira gimnastiko. Ko nekega dne nerodno pade, ostane priklenjena na invalidski voziček. Anna se mora zdaj prilagoditi novemu načinu življenju, skupaj z njo pa tudi njena družina. Kljub številnim oviram Morganovi najdejo dovolj poguma, da se soočijo z nastalo situacijo in se spoprimejo z vsemi strahovi.

  • 3.
  • BEETHOVNOVA POMOČNICA
  • Copying Beethoven

copying-beethoven.jpg

Vrsta invalidnosti oz. telesnega ali duševnega stanja:
GLUHOST

  • Država: Madžarska / Nemčija / ZDA
  • Leto izida: 2006
  • Trajanje: 104 min
  • Žanr: Drama / Glasbeni / Romantični
  • Režija: Agnieszka Holland
  • Igrajo: Ed Harris, Diane Kruger, Ralph Riach
  • IMDB opis: http://www.imdb.com/title/tt0424908/<