Hmm…, še dandanes se z nasmeškom na ustnicah spominjam igre “partizanof in nemcof”, ki smo ji kasneje raje rekli “raubari pa žandari” ker smo se obvezno že pred igro skregali med sabo saj nihče ni hotel biti “švaba”. 
Stanovali smo v bloku, kjer je v pritličju prebival posrečen možakar, raznašalec časopisov po katerem je bil kasneje izdelan in Večerko poimenovan možicelj. Maskota časnika Večer. In ta možakar je vsako nedeljo na vse zgodaj zjutraj, na svojem balkonu poslušal glasbeno oddajo “Še pomnite tovariši”. 
Koračnice in borbene pesmi so donele preko celotnega dvorišča vse do naših mladih ušes in imel si občutek, da bo zdaj zdaj izza vogala bloka prihrumela četa partizanov s svojim značilnim: Na juriiiiiiiš!
Za popiz…, vendar se temu danes med prijatelji vedno glasno nasmejimo.
Z malih ekranov so nas gledale partizanske legende Ljubiša Samardžić, Boris Dvornik, Bata Živojinović, Milena
Dravić, Bert Sotlar, Pavle Vuisić, Ljuba Tadić…, ki so se podili in preganjali z okupatorji po vrhovih in dolinah Zelengore, Kozare, Sutjeske, Neretve, se skrivali v ilegali in bili svoj pravičniški boj za lepši jutri po ulicah Drvarja, Beograda, Splita in predvsem Sarajeva, kjer je Valter dobesedno jeb.. mater Švabom. 
Če si hotel biti IN si jih obvezno moral gledati. S temi filmi smo rasli, odrasli a z leti malce pozabili na njih. Da bi delček te filmskopartizanske mladosti bil priklican iz spominov, predstavljam nekoliko teh “partizank”.
BALKAN EKSPRES
Skupina manjših lopovov in prevarantov se potika od mesta do mesta preoblečena v glasbeno skupino Balkan ekspres. Prične se okupacija in v prvih mesecih skrbijo predvsem za to, kako naj izvlečejo živo glavo. Nato pa s tragikomičnim spletom okoliščin postanejo pomočniki pri partizanski diverziji in s tem heroji. Po tem jim preostane le to, da pobegnejo na drugi konec države, z gestapovci za petami. Skrijejo se v Salon Marlen, pri tem pa so pozabili, da javne hiše v vojnih časih postanejo idealno mesto za vohunjenje. Namesto miru padejo v vrtiljak novih tragikomičnih situacij.
BALKAN EXPRESS 2
Leto 1942 nekje v okupirani Jugoslaviji… Salon Marlen je luksuzna javna hiša za nemške oficire, vendar tudi mesto ki si ga je za svoje skrivališče izbrala skupina glasbenikov pod imenom Balkan express. Za njimi je razpisana nagrada Gestapa. Skupina je sestavljena iz samih malih lopovov, katerih želja je preživeti težke čase vojne. Z tragičnim spletom okoliščin ti mali lopovi postanejo veliki heroji.
BITKA NA NERETVI
Kultni film o eni najbolj znanih bitk iz II. svetovne vojne - bitki za ranjence, v kateri so enote partizanske vojske skušale rešiti veliko število ranjencev s taktično prevaro. V začetku leta 1943 so nemški generali, po ukazu, ki ga je dal sam Hitler, začeli z operacijo “FALL WEISS”, v kateri naj bi uničili vse partizanske enote. Partizani so se skupaj z vrhovnim štabom, s 4500 ranjenci in tifusarji znašli obkoljeni v dolini reke Neretve. Kot edina možnost rešitve je ostal en sam most, vendar pa so jih na drugi strani že čakale močne sovražnikove sile. Tito ukaže uničenje mostu.
BOMBAŠI
V jugoslovanskem narodnoosvobodilnem boju partizanska vojska ni imela težkih topov z dolgim dometom, zato so morali močno utrjene sovražnikove postojanke in bunkerje uničevati bombaši. To posebno vojaško enoto, kakršne druge vojske sveta niso poznale, so sestavljali izjemno hrabri borci , ki so imeli poseben odnos do ljudi in smrti. Dan za dnem so gledali smrti v oči in zmagovali, ker so bili pogumnejši od strahu, hkrati pa so živeli z vedenjem, da lahko že v naslednji akciji izgubijo življenje. Zaradi teh lastnosti so bombaše imenovali samuraji oz. sveti bojevniki. Film prikazuje zgodbo o Đoki in Kovaču, bombaših in velikih prijateljih, ki ne dočakata konca vojne.
BOŠKO BUHA
To je zgodba o najmlajšem junaku revolucije, pionirju in partizanu Bošku Buhi, po rodu iz Virovitice. Otroštvo njegove generacije je bilo surovo prekinjeno z vojno, zaradi katere so Boško in njegovi vrstniki morali prehitro odrasti. V premorih med borbami in napornimi pohodi pa je ponovno oživel njihov nagon po igri in zabavi, otroška radovednost in šepet prvih ljubezni. V borbah z ramo ob rami so bili boj tudi za ostanke svojega otroštva.
DESANT NA DRVAR
Na začetku II. svetovne vojne je nemška vojska na področju tedanje Jugoslavije doživljala velike uspehe in je zelo hitro osvajala ozemlje. Toda sčasoma so jim partizani, borci za osvoboditev izpod nemške okupacije, povzročali vse več težav. Zato so se spomladi leta 1944 Nemci odločili, da pripravijo odločilno akcijo. Napad na glavni štab partizanske vojske in njihovega voditelja Tita. Tako so na Drvar, kjer se je skrivalo vodstvo partizanske vojske, sprožili nepričakovan, masoven in odlično organiziran desant imenovan “OPERATION RÖSSELSPRUNG” oz. operacija konjičev skok. Partizansko vojsko so presenetili, a zaradi poguma in odločnosti Titovih vojakov jim glavni cilj, tj. likvidacija Tita in ostalih članov glavnega štaba ter s tem uničenje partizanske vojske, nikoli ni uspel.
DEVOJAČKI MOST
Štab Korpusa NOV Jugoslavije je postavil svoje pogoje za menjavo ujetnikov. Za vsakega oficirja in podoficirja po dva, za vsakega vojaka pa po eden pripadnik partizanskih enot ali talec pripeljan iz zapora ali koncentracijskega taborišča. Nemška komanda je te pogoje prisiljena sprejeti. Dogovorijo se, da bodo menjavo opravili na Dekliškem mostu. Marko, Đorđe, Kosmajac in Jelena so od vodstva prejeli specialno nalogo, da za vsako ceno zaščitijo kolono v kateri se nahaja devet nemških vojakov z majorjem Kolbeom in ranjenim narednikom Hansom in jih žive pripeljejo na mesto menjave. Vendar je nalogo sila težko izvršiti, še posebej ker okupator povsod izvaja velik teror in za vsakega svojega padlega vojaka postreli sto nedolžnih ljudi, od otrok do žensk, zažiga vasi in uničuje vse živo na svoji poti. Kolona je izpostavljena mnogim skušnjavam, predvsem osebnim, tako da se počasi začnejo kazati notranje drame vseh sodelujočih v tem maršu.
DIVERZANTI
Partizani uspešno varujejo sotesko pred nacisti, vendar pa jim nemška Luftwaffe predstavlja resno grožnjo iz zraka. Na smrtonosno misijo pošljejo osem ljudi z nalogo izvršiti diverzijo na dobro zastraženem letališču.
DOKTOR MLADEN
Doktor Mladen Stojanović, zdravnik iz Prijedora, je vodja upornikov na Kozari. Na svojo stran je pridobil tudi precej kmetov iz okoliških krajev. Več tisoč ljudi je združil v oborožen upor. Je najnevarnejši vodja upornikov, ki zelo pametno in previdno poveljuje največji in najmočnejši skupini.
DOLINA MIRU
Ob bombnem napadu na mesto, izgubi petletna Lotti babico, deček Marko pa starše. Lotti se spomni, da ji je babica pripovedovala o dolini, kjer ni vojne. Uideta iz mesta, med potjo se jima pridruži ameriški pilot Jim, ki so ga Nemci sestrelili. Skupaj nadaljujejo pot. Nemci jih zasledujejo vse do “doline miru” kjer v boju pade Jim. Nemci s topovi uničujejo “dolino miru”, otroka sta sama na vrhu hriba in deklica reče: “Nekje mora biti tista dolina.”
DVOBOJ ZA JUŽNU PRUGU
V oktobru leta 1941 so partizani iz južne Srbije in Makedonije dobili direktno sporočilo Glavnega štaba partizanskih enot Jugoslavije: “Pazite na komunikacije, še posebej pa na glavni poti Niš-Skopje-Solun in Niš-Pirot-Sofija. Te poti morajo biti za vsako ceno ves čas onesposobljene.” Tito. To je bil začetek dolgotrajnega in izčrpavajočega dvoboja za moravsko in niško progo, ki sta bili glavni Hitlerjevi poti za oskrbo enot na Sredozemlju in vzhodni fronti.
IGMANSKI MARŠ
Decembra 1941 nemške enote prodirajo proti Moskvi in Leningradu. V malem mestu Rudo v Bosni je ustanovljena Prva proletarska brigada, prva regularna enota NOB. Ena od njenih prvih velikih preizkušenj je Igmanski marš. Konec januarja 1942 se brigada nahaja na Romaniji, obkoljena z močnimi nemškimi enotami. Štab brigade sprejme odločitev za tvegano a edino mogoče dejanje. Prebiti se mimo Sarajeva, preko planine Igman, proti osvobojenemu mestu Foči, kjer se nahaja vrhovno poveljstvo s Titom. Marš izvedejo ponoči med 27. in 28. januarjem, po globokem snegu in pri temperaturah do -40ºC. Igmanski marš je postal legendaren, zato ker so borci vzdržali ta neusmiljen mraz, pri katerem so se lomila drevesa. 40 borcev s težkimi ozeblinami so prenesli na zdravljenje v Fočo, kjer so borci junaško prenašali nečloveške bolečine v operacijah brez narkoze. Tu se dogaja drugi del legende o Igmanskem maršu.
KAPETAN MIKULA MALI
Konvoj sestavljen iz nekaj manjših ladjic prevaža bežeče ženske in otroke proti otoku Visu. Na ladji kapetana Mikule Velikega se pokvari motor zato ne morejo nadaljevati poti. Kapetan začne iskati pomoč pri domačinih sosednjega otoka vendar ga ulovijo Nemci, ki preiskujejo obalo in iščejo angleškega padalca. Njegov vnuk Mikula Mali s svojimi prijatelji poskuša rešiti svojega deda, pri tem pa celo najdejo del potreben za popravilo ladje. Mikula Mali se odloči, da bo pomagal beguncem, zato prevzame komando nad ladjo in pripluje do Visa.
KLOPKA ZA GENERALA
Takoj po koncu vojne OZNA vtihotapi svojega agenta, znanega pod imenom Doktor v preostale četniške enote. Njegova naloga je ujeti četniške poveljnike pod pretvezo, da je on zveza s tujino. Glavna Doktorjeva tarča pa je general Draže Mihajlović, ki ga mora ujeti živega.
KOZARA
Poleti 1942 se na Kozari v nemškem obroču znajde 35.000 partizanov, 80.000 slabotnega prebivalstva in 600 ranjencev. Tragedija golorokega naroda, ki ga Nemci masakrirajo, se razreši prek neukega kmeta Šorga, ki z edinim preostalim potomcem - dečkom, ki ga nosi na hrbtu - prebije vse obroče, s katerimi je sovražnik obkolil planino.
KRAJ RATA
Medtem ko se druga svetovna vojna približuje koncu, imata moški brez roke in njegov sin posebno poslanstvo. Njun cilj je najti in ubiti pet članov fašistov, ki so mučili in ubili njuno ženo oz. mater.
KRALJEVSKI VOZ
V avgustu leta 1941 partijsko vodstvo železničarjev določi vlakovodjo Tolovca, da spremlja tovariša Crnega do Kraljeva, kamor mora odnesti torbo z dokumenti glavnega štaba. Med racijo na železniški postaji v Beogradu je Crni ubit. Njegove zadnje besede so bile geslo, ki ga je povedal Tolovcu. Tolovec ostane prepuščen samemu sebi na vlaku za Kraljevo.
KRVAVA BAJKA
Spomin na žrtve tragedije v Kragujevcu je opisan skozi dogodke skupine dečkov, pouličnih čistilcev čevljev. Njihova usoda je vtkana v ozračje mesta in okupacije v času, ko padejo prve nedolžne žrtve. Takrat so tisoči delavcev odklonili delo za okupatorja, zaradi česar je vse mesto doživljalo represijo, pregone, maltretiranje nedolžnih prebivalcev in ukinjanje rednih obrokov hrane. Otroci so se znašli na različne načine. Deček po imenu Mali Piljak se je znašel tako, da je pred vojašnico organiziral čiščenje čevljev okupatorskim vojakom in oficirjem. Takrat pa v spopadu s partizani v bližini mesta umre več sovražnikovih vojakov. Zaradi tega dogodka njihovi pobesneli nadrejeni ukažejo množično maščevanje in za vsakega umrlega vojaka ustrelijo sto prebivalcev mesta. Mesto se ob lovu na ljudi znajde v objemu groze…
LAGER NIŠ
Konec leta 1941 ustanovi Gestapo svoje prvo koncentracijsko taborišče v Jugoslaviji - Lager Niš, kjer so zaprti politični zaporniki, talci, Židi in ujeti bolni in ranjeni partizani. Film prikazuje usodo niške družine Zarić, očeta in sina, kakor tudi dogodke taboriščne sobe 12, poimenovane soba smrti. A v taborišču ne sedijo križem rok. Načrtujejo pobeg, ki ga kaj kmalu tudi izvršijo. Od 145 taboriščnikov jih več kot sto uspe pobegniti v svobodo. Ta pobeg je bil prvi pobeg iz kakšnega koncentracijskega taborišča, katere so Nemci imeli posute po vsej Evropi.
MOST
Partizani pošljejo elitno skupino strokovnjakov za eksplozive, da bi razstrelili strateško zelo pomemben most in tako zaustavili nemško ofenzivo. Most je zelo dobro varovan, zaradi časovne stiske pa partizani ne morejo drugače, kot da pomoč poiščejo pri arhitektu, ki je most zgradil in pozna njegove šibke točke. Vendar arhitekt ne želi sodelovati pri rušenju lastne mojstrovine…
NA SVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI
Drama - brezkompromisna podoba partizanskega boja, osnovana na romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro, življenjska, pristna in neobremenjena z ideološko navlako dobe, v kateri je nastala. Nasvidenje v naslednji vojni je zagotovo eden najbolj “poštenih” slovenskih partizanskih filmov, v katerem je glavno vlogo partizana Berka odigral Metod Pevec.
NA SVOJI ZEMLJI
Na svoji zemlji, vojni film, je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film iz leta 1948. Posnet je bil v črno-beli tehniki. Zgodba se dogaja na Primorskem, v zadnjih dveh letih osvobodilnega boja. Prebivalci tipične primorske vasi so naprej trpeli italijansko okupacijo in kasneje še nemško. Zanje je odpor priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade. Film je hkrati vojni film o partizanskem boju in tudi film, ki pokaže vas in njene prebivalce, ki so ta boj enotno podpirali. V filmu nastopajo naturščiki in slovenski gledališki igralci, za katere je bil to prvi nastop na filmu.
NE JOČI, PETER
je slovenski vojni film, ki govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Po naključju jima kasneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče. Peter ves čas samo joče in zganja neumnosti.
NE OKREČI SE SINE
Partizan pride na skrivaj v mesto kjer želi zvedeti kaj se je zgodilo z njegovim malim sinom, ki se svojega očeta komaj spominja. Možakar je zgrožen ob dejstvu da njegov sin odrašča v sirotišnici ki sodeluje s sovražniki in kjer otroke učijo mržnje do komunistov in partizanov. Zato se odloči, da bo sina odpeljal s sabo na osvobojeno ozemlje. Vendar, ali mu bo uspelo priti skozi vse policijske patrulje?
OKUPACIJA U 26 SLIKA
Trije mladeniči - Hrvat, Italijan in Žid so najboljši prijatelji v predvojnem Dubrovniku. Ko njihovo državo okupirajo nacisti in njihovi zavezniki, postane to idilično mesto mesto terorja in grozljivih pokolov. Prijatelji se morajo v vsesplošnem spopadu postaviti na različne strani…
ORKESTAR JEDNE MLADOSTI
V času vojne je iz okupiranega in blokiranega Kraljeva prišel na osvobojeno ozemlje z igranjem nemških paradnih maršev, gasilski orkester. Tudi v okrutnih vojnih okoliščinah mladost ostane mladost. Ti iznajdljivi a v bistvu popolnoma običajni mladi fantje z vsemi svojimi ljubeznimi in koncerti ki jih prirejajo, počasi postajajo heroji.
OTPISANI
Film prikazuje zgodbo skupine prijateljev v Beogradu, brezbrižnih gimnazijcev, katere je presenetila druga svetovna vojna. Vključili so se v odporniško gibanje in s časom postanejo izkušeni diverzanti ter zaradi uspešnih akcij cilj Gestapovskih preiskav.
PAD ITALIJE
Padec Italije (na sliki režiser Lordan Zafranović) premakne vojske, kar pripelje do borb, panike, surovosti in maščevanj. V otoškem mestecu vse to pušča globoke sledi. Komandant partizanskega odreda, tip asketskega revolucionarja, posvečen boju, doslednih odločitev in prepričanj pade v ljubezensko past dekleta katere oče je veleposestnik in izdajalec. Zaradi tega postaja kot borec in revolucionar vedno bolj neodgovoren, kar ni všeč niti njegovemu mlajšemu bratu, ki je zrasel z revolucijo. V zgodbi, ki je zasnovana na temelju zgodovinskih resnic, spremljamo tudi usode drugih likov.
PARTIZANI
V drugi svetovni vojni mlado židovsko dekle, ki išče svojo družino, v komandantu židovskega transporta prepozna prijatelja iz otroštva, ki je Avstrijec. Ob napadu partizanov na omenjeni transport je Avstrijec ranjen in samo zaradi pomoči dekleta se uspe rešiti. Vendar zaradi njenega zanimanja za Avstrijca partizanski komandant začne vanjo dvomiti. Čez čas začne Avstrijec iskati dekle, a je ves trud zaman. Vmes pa je tudi njej partizanski komandant bolj in bolj pri srcu. Kmalu se zaljubita. Avstrijec, ki je zaradi izgube dekleta vedno bolj ogorčen, postane vodja najbolj zloglasnih kazenskih ekspedicij.
POVRATAK OTPISANIH
Sam film je nadaljevanje Odpisanih. Potem, ko od celotne skupine preživita le Prle in Tihi, se umakneta v partizane. Toda nato začne nekdo likvidirati aktiviste NOGa v Beogradu, zato se morata vrniti v mesto. Jeseni leta 1944 skupina partizanov zajame kvizlinškega ministra in njegovo spremstvo. To jim omogoči, da preoblečeni v njihove uniforme in z njihovimi dokumenti pridejo v Beograd, kjer uspešno izvedejo načrtovano sabotažo.
SALAŠ U MALOM RITU
Vojna je dosegla tudi majhno, bogu za hrbtom, vojvodinsko vas, skozi katero Nemci vodijo skupino talcev vmes pa maltretirajo še nekega fantiča, ki iz maščevanja zažge nemško žito. Preiskavo požiga vodi prebrisan policist iz mesta, ki da zapreti vse moške iz vasi in jih kmalu začne tudi streljati. Pameten vaški fantič, kateri začne počasi dojemati vsa grozodejstva vojne, začne pomagati partizanom pri osvobajanju zapornikov.
SAŠA
Druga svetovna vojna. Nemci in njihovi sodelavci terorizirajo ljudstvo. Vendar skoraj vsako noč nekoga med njimi ubijejo na njem pa najdejo zaporedno številko in podpis “Saša”. Nemci kmalu ubijejo skritega, ranjenega partizanskega borca za katerega so prepričani, da je prav on Saša. A skrivnostni uboji sovražnikovih vojakov se nadaljujejo.
SLAVICA
Slavica je prvi jugoslovanski film posnet po 2. svetovni vojni. Govori o Slavici, Marinu in skupini prijateljev, ki pred italijanskim okupatorjem skrijejo na novo izdelano ladjo. Zaradi tega jih Italijani polovijo in zaprejo, vendar jih rešijo partizani, kasneje pa ekipa sodeluje v nizu akcij in v eni od bitk je Slavica smrtno ranjena. Zato se ostali del ekipe odloči, da dajo ladji, ki je ena od prvih pri ustvarjanja jugoslovanske mornarice, ime po Slavici.
SUTJESKA
Maja 1943, najbolj dramatičnega leta druge svetovne vojne, se na vseh frontah nenehno odvijajo hudi boji. Prepričani, da se bodo zavezniki izkrcali prav na Balkanu, Nemci začnejo novo ofenzivo. Tako se, po številu ljudi in vojaške opreme, začne največja operacija imenovana “SCHWARZ”. O teh dogodkih govori ta film.
UŽIČKA REPUBLIKA
Španski borec, prekaljen komunist, dobi nalogo - organizirat vstajo v zahodni Srbiji. Narod se zbira okrog partizanov in kaj kmalu so osvobojeni Bajina Bašta, Požega, Užice, Čačak… Na osvobojeno ozemlje pride tudi Vrhovni štab partizanske vojske. Kljub napadom nemške vojske Užiška republika živi. Ko začne sovražnik veliko ofenzivo na osvobojeno ozemlje, se morajo vsi navkljub silovitemu odporu delavskega odreda, ki brani položaje na Kadinjači z vsem kar premorejo in na koncu tudi vsi poginejo, umakniti z osvobojenega ozemlja. A mladinci na zidovih hiš vseeno pustijo sporočilo: “Vrnili se bomo!”
VALTER BRANI SARAJEVO
Ob koncu leta 1944 je skupina Leerovih armad E hitela iz obroča, da bi pomagala obrambi Nemčije. Nemška obveščevalna služba naredi vse, da zagotovi tajnost operacije “Laufer” za oskrbo te armade z gorivom ob umiku. Pri tem jih ovirajo sarajevski ilegalci s svojim legendarnim vodjem, partizanskim obveščevalcem Valterjem.
VRHOVI ZELENGORE
Odločilnega dne velike bitke na Sutjeski leta 1943 so sovražniki s silovito ofenzivo zaprli obroč okrog glavnine partizanskih enot, puščajoč samo ozki prehod na Zelengori. Pripadniki Druge čete, Tretjega bataljona, Četrte črnogorske proletarske brigade so prevzeli nalogo in odgovornost, da bodo branili prehod 24 ur čeprav jih je bilo neprimerljivo manj in povrhu še slabše oboroženi od napadalcev…
ZIMOVANJE U JAKOBSFELDU
Dva fantiča sta bila iz partizanskega odreda napotena v bližnjo vas, da bi tam preživela zimo. Eden medtem zboli, drugi pa odide v bližnjo nemško vas, kjer mu uspe dobiti delo služabnika. Zvečer naskrivaj neguje bolnega prijatelja, skritega v bližnjem močvirju a ga čez čas pripelje in skrije na imetju svojega gospodarja. To traja tako dolgo, dokler ju ilegalna osvobodilna organizacija ne odkrije in spravi iz vasi.
Seveda ne smem pozabiti niti na nekatere nanizanke, ki smo jih v tistem času dobesedno požirali.
KAPELSKI KRESOVI
Nadaljevanka “Kapelski kresovi”, je posneta leta 1975 po istoimenskem romanu Veljka Kovačevića, španskega borca, ki govori o vstaji v Gorskem kotarju in Primorju leta 1941. Tako kot roman, je tudi nadaljevanka narejena po spominih avtorja, priče teh dogodkov. Prikazano je veliko oseb in likov, čigar imena so postala legendarna in ki se jih moja generacija verjetno še dobro spominja. Če ne drugega vsaj Borisa Dvornika ko Dimnjačara. V nadaljevanki je sodelovalo veliko igralcev s prostora tedanje države. Preko 200. Med njimi zraven Borisa Dvornika tudi Pavle Vuisić, Zvonko Lepetić, Žarko Radić, Karlo Bulić…
KUDA IDU DIVLJE SVINJE
Čeprav je serija posneta v črno-beli tehniki in postavljena v čas druge svetovne vojne, je še danes zelo aktualna, saj govori o dveh skupinah ljudi. Eno predstavljajo mafijci-tajkuni, drugo skupina Črnega Roka - kar smo vsi mi, ki se borimo za preživetje. Zgodba se odvija na periferiji Zagreba ob reki Savi in opisuje spopad med dvema konkurenčnima šverc skupinama. Eno vodi Črni Roko (Ljubiša Samardžić), drugo pa Veriga (Jovan Ličina), vse pa se dogaja pod budnim očesom žandarja Mileta Vrbice (Fabijan Šovagović).
MAČAK POD ŠLJEMOM
Maček pod čelado je razigrana, živopisna vojna zgodba Jožeta Horvata po kateri je bila posneta televizijska serija, ki je že pri prvem prikazovanju leta 1978 osvojila gledalce s svojim humorjem, mojstrsko izdelanimi liki in sijajno igro cele plejade velikanov hrvaškega filma. Prikaz vojnih in šaljivih zgod skozi katere greta partizan Ilija Kapara in njegov domobranski kolega Franjo Smokvina je postavljeno v zagorske kraje, kjer še posebej pride do izraza Horvatovo poznavanje zagorske mentalitete in specifičnega humorja, ki v veliki meri prispeva k uspehu te zgodbe.
PARTIZANSKA ESKADRILA
Serija, ki je prišla na male ekrane leta 1979 in obnorela vso Jugo. Govorila je o ustvarjanju partizanskega letalstva in njenih prvih borbah z Nemci, kjer so glavne vloge odigrali Bata Živojinović, Radko Polič, Bekim Fehmiu, Ljubiša Samardžić… Poleg filma je bil izdan tudi album s samolepilnimi sličicami, dandanes pa obstajajo spletne strani, ki združujejo ljubitelje serije in sličic. Ena takšnih je tudi ta spletna stran partizanske eskadrilje.
Kako srbskim proizvajalcem in distributerjem to s ceno uspe? Sploh imajo pokrite stroške? Še posebej, ko pogledam na število izvodov, ki je ponavadi od 8-20 tisoč in če vemo, da na jugu piratstvo cveti malceveliko bolj kot pri nas. 
In verjetno je ravno tu največji strah naših distributerjev. Visoke cene, manjša prodaja a zato toliko večje piratstvo in posledično izguba zaslužka. Škoda! Če že ne večine, bi lahko izdajali vsaj filme, ki so uspeli ali vsaj dišijo po uspehu. Američani kaj kmalu po tem, ko se konča prikazovanje filma v kinu dajo le tega na DVD in njihova pot se nadaljuje preko trgovin, videotek, knjižnic in sličnih izposojevalnic filmov po domovih. Mislim, da ljubiteljev filma in takšnih, ki si ustvarjajo domače filmoteke le ni tako malo. Vsaj sodeč po opisih po forumih, preko blogov, povpraševanjih po trgovinah in spletu, po pogovorih med prijatelji in podobnih zadev. Kakorkoli, menim da bi se dalo in moralo na tem področju narediti še kaj več, če ne zaradi drugega, zaradi ohranitve slovenskega filma v zavesti našega človeka. Zdaj je veliko slovenskih filmov med mladimi pozabljenih. 
Tudi dobrih. Upam, da čez leta ne bo kdo vprašal: “Kaj bi rad vedel? Kaj je to Petelinji zajtrk? Ja stari, nekaj najlepšega na svetu. Jutranji seks, kaj pa drugega! Ni boljšega, ti povem!”
ki v Turčijo prevaža bencin. Vendar za tak podvig potrebuje sponzorja, zato s svojim sinom Zaretom prosi za pomoč lokalnega ciganskega botra Grgo Pitića, ki pa je tudi zelo dober prijatelj njegovega očeta. Grga sprejme posel, a načrt se izjalovi, ko Matka prehiti Dadan, novodobni gangster brez predsodkov. Matko mora odplačati dolg, zato je prisiljen poročiti svojega sina Zareta z Dadanovo neprivlačno in pritlikavo sestro Pikapolonico.
.jpg){kind=link}
